Metina lista

Syndicate content Metina lista
Spletna postaja za osebe širokih pogledov in aktivnega duha
Updated: 9 min 17 sek od tega

Vroča pika našega edinega sveta — pogled pod lupo

Pon, 17/02/2020 - 10:41

Ravno smo se vrnili s študentske odprave v Kostariko. To je bila že peta v vrsti, ki jo s prof. dr. Tomom Turkom organizirava v sodelovanju z dr. Wernerjem Huberjem z dunajske univerze, enem od ustanoviteljev tropske raziskovalne postaje La Gamba.

Postaja leži znotraj edinega še preostalega primarnega tropskega deževnega gozda na pacifiški strani Amerike  v nacionalnem parku Piedras Blancas na meji s Panamo.

Dr. Werner Huber (foto: prof. dr. Tom Turk).

Že po našem prvem, še tipajočem potovanju v nam neznano okolje, je bila odprava vključena med izbirne vsebine programa biologije na Oddelku za biologijo, Biotehniške fakultete, in zanimanje zanjo je veliko.

Po vrnitvah domov in pripovedovanjih o doživetjih, se vedno znova zavemo, kakšno srečo imamo, da lahko od blizu spoznavamo ta košček sveta.

Hkrati pa se tudi vedno bolj utrjuje spoznanje, da moramo z obiski nadaljevati, saj je pristno in neposredno srečanje s tropskimi ekosistemi velika nadgradnja našega spoznavanja tropskega gozda skozi  dokumentarne filme.

Študenti v mangrovah (foto: prof. dr. Tom Turk).Vulkan Irazu (foto: prof. dr. Tom Turk).Finca Alexis (foto: prof. dr. Tom Turk).

To spoznanje je še posebej pomembno za študente biologije, saj se lahko le na ta način na lastne oči prepričajo o pomenu ohranjanja tropskih ekosistemov, v katerih leži ključ Zemljine biodiverzitete in so pljuča našega planeta.

Tropska območja so dom več kot 85 % vseh vrst organizmov, vključno z veliko večino ogroženih. So tudi območja, kjer se uporaba zemljišč najbolj spreminja in naravni habitati najhitreje propadajo.

Ameriški krokodil (foto: prof. dr. Tom Turk).Kit grbavec (foto: prof. dr. Tom Turk).

In nenazadnje, zaradi dviga temperature v višje ležečih tropskih območjih, so takšni predeli najbolj na udaru masovnega izumiranja vrst zaradi podnebnih sprememb. Vse to botruje temu, da je tropska biologija nepogrešljivi sestavni del programov vseh velikih univerz.

Seveda si ne smemo zatiskati oči, da ni to vsaj delno povezano z dolgo tradicijo, ki je neposredna posledica kolonializma držav, v katerih so najpomembnejše univerze. Vseeno pa so v večini primerov današnji programi velikih univerz zasnovani na predpostavkah o pomenu ohranjanja tropskih ekosistemov.

Agalychnis callidryas (foto: prof. dr. Tom Turk).Ara (foto: prof. dr. Tom Turk).

Kostarika velja za eno najpomembnejših »vročih točk« biodiverzitete na planetu — biogeografskih območij, kjer je biodiverziteta značilno višja kot drugod in jo ogrožamo ljudje. Kostarika je po velikosti in številu prebivalstva dva in pol krat večja od Slovenije, z njo jo druži tudi zelo raznolika pokrajina in posledično pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Razmeroma majhno območje Kostarike označujejo do 3800 m visoki gorski grebeni v osrednjem delu države in nižinska ter oceanska območja, ki se z gora širijo proti pacifiški in karibski obali.

Čeprav Slovenija velja za »vročo točko« v EU, pa se številke, ki označujejo biodiverziteto obeh držav, znatno razlikujejo. Kostarika ima 26 nacionalnih parkov (Slovenija enega), 500.000 znanih vrst organizmov (Slovenija 26.000), od tega 9800 vrst praprotnic in kritosemenk (Slovenija 3200), 300.000 vrst žuželk (Slovenija 18.000), 175 vrst dvoživk (Slovenija 19), 225 vrst plazilcev (Slovenija 21).

Bothrops asper – ameriška suličarka (foto: prof. dr. Tom Turk).NP Corcovado (foto: prof. dr. Tom Turk).

Za razliko od sodobnega sveta, kjer praviloma obširni gozdovi izginjajo v požarih kot posledici podnebnih sprememb in pehanju za gospodarsko rastjo s povečevanjem prireje predvsem govedi, se je površina gozdov v Kostariki od leta 1986 iz 26 % povečala na 52 % v letu 2012. Če v številke vključimo splošno pokritost z drevesi, ki poleg gozdov vključuje tudi gozdnate pašnike in drevesne plantaže, je ta številka danes osupljivih 75 %.

In kako je mogoče, da je stanje v Kostariki ravno obratno kot drugje? V veliki meri je to posledica zelo pametne kostariške politike. Za razliko od večine srednje- in južnoameriških držav, je Kostarika politično mirno območje, je celo ena redkih držav, ki sploh nima vojske! Kljub vplivu ZDA na vsakdanje življenje, vidnemu predvsem v mestih in hotelskih kompleksih na obalah SZ dela države v obliki mekdonaldizacije in supermarketov, pa so se po odhodu United Fruit Company (UFC) leta 1984, kar neverjetno za današnji čas, vizionarsko odločili, da bodo zadeve postavili na drugačne temelje.

UFC je bila ameriška korporacija, ustanovljena 1899, ki je tropsko sadje, predvsem banane  s svojih plantaž v Latinski Ameriki, prodajala v ZDA in Evropo. Njeno delovanje je pod imenom »Bananska družba« izjemno lepo opisal Gabriel García Márquez v knjigi Sto let samote.

V Kostariki, Hondurasu in Gvatemali, znanih prav zaradi UFC kot »banana republike«, je imela UFC popoln monopol in globok ter dolgotrajen vpliv na gospodarski in politični razvoj regije.

Zaradi nestrinjanja z uvedbo davka na posamezen zabojček banan, ki ga je kostariška vlada zahtevala od UFC, je UFC Kostariko leta 1984 zapustila. S svojim odhodom pa je zapustila tudi tisoče nezaposlenih in stotine hektarov opustelih plantaž, z velikim vplivom prav na območje Sladkega zaliva (Golfo Dulce), kjer je nacionalni park Piedras Blancas.

Čeprav so Kostaričani nekaj opustelih bananskih plantaž zamenjali s plantažami afriških oljnih palm, so območja postopoma začeli s pogozdovanjem najprej spreminjati v otoke sekundarnega tropskega gozda. Pogozdovanju plantaž so kmalu dodali še pogozdovanje opuščenih pašnikov. Ker sta na takih otokih lokalni flora in favna izolirani, na daljši rok ne moreta preživeti zaradi parjenja med sorodniki ter posledične izgube genetske variabilnosti v populacijah.

Za rešitev problema so Kostaričani v zadnjih letih naredili še pomemben korak naprej. Otoke gozdov s pogozdovanjem med seboj povezujejo in s tem ustvarjajo biološke koridorje. Eden takih je iniciativa mezoameriškega biološkega koridorja, ki naj bi predstavljal povezavo med Severno in Južno Ameriko in omogočil povečanje biološke izmenjave med kontinentoma. Del koridorja je AMISTOSA, ki predstavlja povezavo med polotokom Osa in parkom Amistad v Cordillera de Talamaca. In del koridorja AMISTOSA je biološki koridor La Gamba (COBIGA), čigar glavna naloga je ustvariti povezavo nižinskih gozdov nacionalnega parka Piedras Blancas z nezaščitenimi prehodnimi območji montanskega deževnega gozda.

Raziskovanje okolice postaje La Gamba (foto: prof. dr. Tom Turk).

Če zdaj pod črto pogledamo na Kostariko in tropsko raziskovalno postajo La Gamba, lahko vidimo vsaj dve pomembni razliki v primerjavi z drugimi tropskimi območji. Kostarika je vsaj z gledišča ohranjanja tropskih ekosistemov zgodba o uspehu, saj se tu zemljišča iz obdelanih spreminjajo v tropski gozd in postaja La Gamba je 30-letni projekt enega človeka — Michaela Schnitzlerja.

Michael Schnitzler je v ZDA rojeni glasbenik avstrijskega rodu, profesor na Dunajski univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti in član znamenitega tria Joseph Haydn, ki je leta 1991ustanovil združenje Deževni gozd Avstrijcev (Verein Regenwald der Österreicher). Glavni cilj projekta je bil zaščititi deževni gozd Esquinas v Kostariki. Gozdu sta s strani lastnikov zemljišč grozili izsekavanje in uničenje. Vrsto let je Schnitzler zbiral denar v Avstriji in donacije prenašal na državo Kostariko. Z denarjem je kostariška vlada nato od lastnikov zemljišč odkupila velik del deževnega gozda. Končno je bilo celotno območje deževnega gozda Esquinas zaščiteno in danes predstavlja osrednji del nacionalnega parka Piedras Blancas.

Michael Schnitzler je daljnovidno povezal zamisel o ohranjanju deževnega gozda z raziskovanjem. Osnovne možnosti za raziskovalno dejavnost je Michael Schnitzler zagotovil z nakupom stare kmetije (šp. finca), kar pomeni tudi začetek znanstveno-raziskovalnega dela v La Gambi. Glavni cilj postaje je prispevati k odkrivanju in ohranjanju deževnih gozdov v neotropskem območju, kar ji omogoča enostavna dostopnost do obsežnega območja neokrnjenega gozda Srednje Amerike. Če so v prvih letih postajo obiskovali v glavnem raziskovalci in študente z Univerze na Dunaju, je postaja danes zelo mednarodno obarvana, pomemben pečat ji dajejo tudi raziskovalci in študenti iz Slovenije.

Med najpomembnejšimi izzivi postaje je spodbujanje ohranjanja zadnjega nedotaknjenega nižinskega deževnega gozda na pacifiški obali in graditev biološkega koridorja v projektu COBIGA. Cilje izpolnjujejo s podajanjem pravih znanstvenih informacij o biologiji in ekologiji območja, zbranih v številnih doktorskih nalogah, katalogih in priročnikih o cvetnicah, dvoživkah in plazilcih, ptičih, čebelah, kačjih pastirjih, metuljih, lišajih, kostariški sadni tržnici in ekosistemih tekočih voda.

Palicourea elata – vroče ustnice (foto: prof. dr. Tom Turk).Tapir (foto: prof. dr. Tom Turk).

Postaja ima velik pomen tudi za lokalno skupnost, saj prebivalci bližnje vasice La Gamba skrbijo za njeno upravljanje, vzdrževalna dela na postaji in kuhinjo. Med prebivalci postaja krepi idejo o zaščiti narave, vodi in usklajuje pa tudi različne družbeno-ekonomske projekte. Lastniki postaje želijo lokalni skupnosti dokazati, da niso tu zato, da bi kradli znanstvene podatke iz njihovega gozda, temveč, da ji pomagajo na vseh področjih. Prepričani so, da je to najboljši način za dolgoročni uspeh postaje in za blaginjo ter trajnostni razvoj območja.

Za promocijo postaje La Gamba in kostariške biodiverzitete se trudimo tudi mi, ki smo tam že bili in ju predstavljamo v obliki predavanj, razstav, poljudnih člankov, blogov. V sklopu dogodkov ob 60-letnici Nacionalnega inštituta za biologijo smo se z RTV Slovenija dogovorili o skupnem projektu dokumentarnega filma o biodiverziteti Kostarike in njenem ohranjanju z jasnim sporočilom o globalnem pomenu ohranitve tropskih ekosistemov.

Za izvedbo projekta sta se nam na letošnji odpravi pridružila novinarka Anja Čuček in snemalec Bernard Perme. V dneh, ko sta bila z nami, sta za vedno za nas in vas zabeležila celo več kot veliko večje in bolje opremljene ekipe ter precej več, kot smo upali, da nam bo uspelo videti in posneti. To seveda ne pomeni, da se da vedno s tako skromnimi sredstvi delati čudeže. V resnici smo na dosedanjih odpravah zelo ločeno videli posamezne segmente, ki jih je zdaj ovekovečil Bernard v nekaj dneh. Preprosto lahko rečemo, da smo imeli veliko sreče z vsem, vremenom, pojavljanjem posameznih organizmov in, ne nepomembno, prav vsi smo se projekta lotili z navdušenjem, z veliko začetnico. Zavedam se, kako priviligirani smo, da lahko lepote Kostarike opazujemo čisto od blizu. S tega stališča se mi zdi še posebej pomembna odločitev NIBa, da skupaj z RTV Slovenija naše izkušnje in spoznanja predstavi tudi širše. Dokumentarni film, ki bo rezultat letošnje odprave, bo čudovit prispevek k praznovanju 60-letnice NIBa in kamenček v mozaiku ohranjanja našega edinega sveta.

Kategorije: Slovenija

180: Vlasta Jeseničnik (TV Slovenija) – Dvojna črta

Sob, 15/02/2020 - 07:16

Z dolgoletno RTV dopisnico postavimo Rusijo v širši geopolitični in gospodarski kontekst. Poskušamo razumeti zadnje Putinove poteze glede redistribucije moči, klepetamo o svobodi medijev v Rusiji, toplini odnosov z EU in kritikah na račun vpletanja v razplete volitev po svetu.

#MetinČaj #CheckFacting

 

VLASTA JESENIČNIK – Diplomirana politologinja mednarodne usmeritve. V Uredništvu zunanjepolitičnih oddaj Televizije Slovenija je zaposlena od leta 1991. Iz Rusije je kot stalna dopisnica RTV Slovenija začela poročati leta 1996, šest let je bila dopisnica v ZDA. Po vrnitvi v Slovenijo je bila  voditeljica osrednje informativne oddaje TV Dnevnik in zunanjepolitična komentatorka. V zadnjih letih znova poroča iz Rusije.

Je avtorica več odmevnih dokumentarnih televizijskih oddaj Mednarodna obzorja o Rusiji, ZDA, Ukrajini, Kitajski, Afganistanu. Kot posebna poročevalka je poročala o vojni v Čečeniji, zlomu režima talibanov v Afganistanu, katastrofalnem potresu na Haitiju, priključitvi Krima Rusiji, vojni na vzhodu Ukrajine. Intervjuvala je zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova. Bralke in bralci revije Jana so jo za poročanje iz Afganistana leta 2001 izbrali za Slovenko leta.

 

Metin čaj je podkast o medijih, dobrih in slabih praksah, novih tehnologijah in trendih prihodnosti. Gostje v medijih delajo, z njimi živijo in o njih razmišljajo. Gostitelja sta Nataša Briški (Metina lista) in Aljaž Pengov Bitenc (Radio KAOS). Komentarji in predlogi dobrodošli tudi na info@metinalista.si. #MetinČaj

Rubrika podkasta CheckFacting o preverjanju dejstev nastaja v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji. Stališča avtorjev in gostov ne odražajo nujno uradnih stališč Evropske komisije.

Kategorije: Slovenija

Kako pripraviti načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki

Pet, 14/02/2020 - 07:34

Večina vprašanj, ki jih od raziskovalcev dobim glede ravnanja z raziskovalnimi podatki, se nanaša na pripravo načrta za ravnanje z raziskovalnimi podatki (angl. Data Management Plan, DMP). Kar ni presenetljivo, saj je to zaenkrat edina faza v življenjskem ciklu ravnanja z raziskovalnimi podatki, ki se je že znašla med zahtevami financerjev raziskav.

Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP) je formalen dokument, ki določa, kako bomo s podatki ravnali med raziskovalnim projektom in po njegovem zaključku.

Medtem ko se v nekaterih državah uporabljajo že dolgo, gre v večini okolij za razmeroma novo in še precej nepoznano zadevo, zato tokratno objavo v rubriki #OdprimoZnanost posvečam vprašanju, kako pripraviti NRRP.

“Načrti so brez vrednosti. Načrtovanje je neprecenlijvo.” (Winston Churchill)

Prvi nasvet raziskovalcem je, da NRRP ne delajte zaradi zahteve financerja, ampak zase, saj boste s pripravo načrta lahko predvideli vprašanja, s katerimi se boste srečali pri ravnanju z raziskovalnimi podatki in pravočasno poiskali rešitve zanje. Pripravo NRRP zato priporočam tudi v primeru, ko ni eksplicitne zahteve s strani financerja ali institucije.

O NRRP je smiselno razmišljati že v fazi priprave predloga projekta, saj je treba ravnanju s podatki nameniti določene vire in sredstva. Z navedbo NRRP med projektnimi rezultati v prvih mesecih, boste naredili tudi dober vtis na ocenjevalce projektnih predlogov.

Financerji včasih predpišejo določen format ali vsaj smernice, kako pripraviti NRRP (npr. smernice okvirnega programa Obzorje 2020). Na spletu lahko najdete orodja za pripravo NRRP, kot je na primer DMPonline, ki vsebuje predloge številnih financerjev in institucij. Če niste obvezani k določenemu formatu, lahko uporabite tisto, ki se vam zdi najbolj ustrezna. Za svoj podoktorski projekt sem na primer uporabila predlogo in kontrolni seznam Digitalnega kuratorskega centra (Digital Curration Centre, DCC) na Univerzi v Edinburgu.

Predloga DCC se začne z nekaj administrativnimi podatki o projektu, nato pa je razdeljena v sedem sklopov vprašanj:

  1. Katere podatke boste zbirali oziroma ustvarjali in kako?
  2. Katera dokumentacija in metapodatki (tj. podatki o podatkih) bodo spremljali podatke?
  3. Kako boste reševali etična in pravna vprašanja?
  4. Kako bodo podatki hranjeni ter kako bo tekom raziskovanja poskrbljeno za varnostne kopije, za dostop do podatkov in njihovo varnost?
  5. Kateri podatki se bodo hranili na dolgi rok?
  6. Kako se bodo podatki delili in ali obstajajo kakšne omejitve?
  7. Kdo bo odgovoren za ravnanje s podatki in kakšni viri oz. sredstva so potrebni za uresničitev načrta?

Konec januarja sem kot ambasadorka Združenja za raziskovalne podatke izvedla spletno delavnico o ravnanju z raziskovalnimi podatki (v angleščini), kjer sem večino predstavitve namenila ravno kontrolnemu seznamu DCC in obrazložila, kaj se navede v okviru vsakega od sedmih vprašanj.

Za smernice DCC obstaja tudi slovenski prevod (2016), ki so ga pripravili v Arhivu družboslovnih podatkov (ADP) na Fakulteti za družbene vede UL. Poleg tega na spletnih straneh ADP najdete tudi slovenski prevod nabora vprašanj (2019) iz spletnega učbenika Data Management Expert Guide, ki so ga pripravili v Konzorciju evropskih arhivov družboslovnih podatkov CESSDA.

Če želite o tej temi izvedeti še več, slovensko vozlišče združenja RDA, ki ga koordinira ADP, bo v sredo, 11. marca 2020, na Ministrstvu za izobraževanje, znanosti in šport organiziralo Delavnico o načrtih ravnanja z raziskovalnimi podatki. Program bo kmalu objavljen na njihovi spletni strani.

Kategorije: Slovenija