Metina lista

Syndicate content Metina lista
Spletna postaja za osebe širokih pogledov in aktivnega duha
Updated: 17 min 6 sek od tega

Zakaj kopriva peče in za kaj vse je dobra

Pon, 10/05/2021 - 09:16

Zdaj, ko se je pomlad zares zbudila in končno lahko postavimo rože na okna, se lahko resno lotimo tudi nabiralništva. Kaj nabirati, kdaj in kako? Začni s tistim, kar že poznaš. In gotovo poznaš koprivo, ki bo današnja zvezda. Ker kopriva ne pozebe, tudi že prav bohotno raste – pri nas jo skrbno čuvamo po kotih vrta.

Kopriva je ena tistih vsestranskih rastlin, ki bi morala biti večkrat na našem jedilniku.

Ljudsko zdravilstvo jo priporoča za »čiščenje krvi« in sodobna znanost to le potrjuje. Povzela bom nekaj ugotovitev, ki jih navajajo Priyanka Rajput, Maitry Chaudhary in R. A. Sharma v preglednem članku z naslovom »Phytochemical and pharmacological importance of genus Urtica – a review«

KOPRIVA IN VNETJE

Vnetje je ključen proces, ki nas varuje pred povzročitelji bolezni in omogoča obnovo. Na primer, ko se urežeš, je vnetje tisti proces, ki omogoča celjenje rane. Vsako vnetje pa ni dobro in včasih povzroča več škode kot koristi. Takšna je na primer revma, ki je primer kroničnega vnetja.

Kopriva deluje tako, da zmanjšuje vnetje ne glede na to, kaj je ta proces sprožilo in koliko časa že poteka. Zavirala naj bi celo sezonske alergije (ki so tudi vrsta vnetja).

KOPRIVA NAMESTO VITAMINA C

Prosti radikali so snovi, ki nekontrolirano reagirajo z vsem okrog sebe in na ta način celicam povzročajo škodo. Temu pojavu rečemo oksidativni stres. Prosti radikali v telesu stalno nastajajo, že samo v procesu celičnega dihanja. Za dodatno količino prostih radikalov se lahko zahvalimo soncu, ki poleg izjemno koristnega vitamina D povzroči tudi nastajanje prostih radikalov. Te falote pa uporablja tudi naš lasten imunski sistem, kadar se bori z bakterijami ali drugimi patogeni. S prostimi radikali mikrobom povzroča škodo, kar jih pomaga ubiti. A tudi kolateralne škode je nekaj …

Seveda obstajajo tudi snovi, ki proste radikale nevtralizirajo. Te snovi imenujemo antioksidanti in so v rastlinskem svetu zelo bogato zastopani, nekaj malega pa antioksidantov proizvede tudi telo samo.

Najbolj znan antioksidant je vitamin C. Poleg njega pa sta super učinkovita zelenjava in sadje vijolične barve, ki vsebuje barvila antociane (npr. rdeče zelje, rdeča pesa, borovnice, rdeče vino …).

Med divjimi zelmi je antioksidantov še več kot med gojenimi, saj se rastline z njimi borijo proti suši, pozebi, sončni pripeki in celo rastlinojedom. Tudi kopriva vsebuje vsaj eno snov, ki deluje kot zelo močan antioksidant.

KOPRIVA ZA ZDRAVA JETRA

Zdravje jeter medicina meri z laboratorijskim testom krvi. Pokazali so, da uživanje koprivnega čaja pripomore k izboljšanju jetrnih testov. Še več, pri zajcih so dokazali, da je kopriva zaščitila njihova jetra pred škodo, ki bi jo moralo povzročiti izpostavljanje CCl4.

S KOPRIVO NAD POVIŠAN HOLESTEROL IN KRVNI SLADKOR

Poskusi na podganah so zelo obetavni. Čeprav so jih 30 dni hranili z veliko maščobami, je dodajanje koprivnega čaja ohranilo normalen nivo njihovih »krvnih lipidov«, ki jih poljudno imenujemo kar holesterol. Prav tako je kopriva obvarovala podgane pred diabetesom, ki bi ga morali povzročiti snovi deksametazon in aloksan. Ali kopriva pomaga tudi ljudem s takšnimi težavami, bo morala znanost še raziskati. Jaz ne bom čakala na rezultate raziskav in bom koprivo vseeno jedla.

To je le nekaj ugotovitev, ki bi morale koprivo spraviti na tvoj jedilnik. Za recepte pa pobrskaj na blogu slastno.com ali pa v naš novi knjigi Narava v kuhinji.

ZAKAJ KOPRIVA PEČE

Dolžna pa sem še razlago, zakaj kopriva peče. Danes sem lena in bom ta del prepisala naravnost iz naše knjige :).

Kopriva se pred obžiranjem brani z drobnimi laski. Lahko jih vidiš s prostim očesom, njihova posebnost pa je, da so votli. Ob dotiku se vrh laska odlomi, preostanek pa predre kožo in deluje kot injekcija. Tako ti kopriva vbrizga vsebino laska, ki je pravi boleči koktajl.

Ta je sestavljen med drugim iz mravljične kisline, učinke pozna vsak, ki ga je že kdaj pičila mravlja. In kogar je pičila mravlja, tudi ve, da od mravlje ne dobiš koprivnice. Za ta del je kopriva v svoj koktajl dodala histamin, kar je še posebno zvito. Histamin sicer človeško telo proizvaja samo, vendar le v posebnih primerih – kadar potrebuje pomoč imunskega sistema. Prisotnost histamina v govorici celic zveni nekako takole: »Halo! Policija! Na pomoč!« Sproži se imunski odziv, znan tudi kot vnetje. Pri tem tkivo oteče, postane rdeče in boleče – vse zaradi histamina. Kadar gre čisto zares za okužbo, ti to reši življenje, saj bi te brez policije kaj kmalu požrle bakterije in glive. Ampak večkrat gre za lažni alarm, na primer, ko se po spletu okoliščin pod tvojo kožo znajde večja količina histamina.

Kategorije: Slovenija

209: Rok Tamše (DELO) – Najboljši pridejo zadnji

Sob, 08/05/2021 - 05:30

Od urednikovanja na Delu in pritiskov na medije do superligaškega preigravanja Čeferina.

#MetinČaj

 

ROK TAMŠE – Živi novinarstvo od najstniških let, ko je začel na Koroškem radiu v domačem Slovenj Gradcu. Od jeseni 2018 je urednik centralne redakcije Dela. Njegova glavna arena je športno novinarstvo, delal je za praktično vse glavne slovenske medije, bil je del ekipe POP TV v začetnem desetletju. Na Twitterju je @RokTame.

 

Metin čaj je podkast o medijih, dobrih in slabih praksah, novih tehnologijah in trendih prihodnosti. Gostje v medijih delajo, z njimi živijo in o njih razmišljajo. 

 Gostitelja sta Nataša Briški (Metina lista) in Aljaž Pengov Bitenc (Radio KAOS). Komentarji in predlogi dobrodošli tudi na info@metinalista.si. #MetinČaj

Kategorije: Slovenija