Metina lista

Syndicate content Metina lista
Spletna postaja za osebe širokih pogledov in aktivnega duha
Updated: 14 min 15 sek od tega

Oktober 2017: Ženske v medijih

Čet, 16/11/2017 - 08:50

Znani so najnovejši rezultati analize žensk v medijih. Podatki kažejo, da je bilo oktobra med avtorji oz avtoricami kolumen, komentarjev in med intervjuvanimi 72 % moških in 28 % žensk.

PRIMORSKE NOVICE ZNOVA KORAK PRED OSTALIMI!

V zadnjem letu dni, kar merimo prisotnost žensk v analiziranih časopisih, je bil najvišji odstotek strokovnjakinj na izbranih straneh 34 %, najnižji pa 25 %.

Opomba: S pomočjo podjetja Kliping d.o.o. spremljamo naslednjih 11 časnikov: Delo, Delo – Sobotna priloga, Demokracija, Dnevnik, Finance, Mladina, Nedeljski dnevnik, Nedelo, Primorske novice, Reporter in Večer.

DELEŽ PO SPOLU – VSI MEDIJI SKUPAJ (oktober 2017)

DELEŽ PO SPOLU – INTERVJUJI (graf levo), KOLUMNE/KOMENTARJI (graf desno)

Med intervjuvanimi je bilo oktobra 2017 na straneh Dela, Delo – Sobotna priloga, Demokracije, Dnevnika, Financ, Mladine, Nedeljskega dnevnika, Nedela, Primorskih novic, Reporterja in Večera 73 % moških in 27 % žensk.

ŠTEVILO OBJAV – DELEŽ SPOLOV PO ANALIZIRANIH MEDIJIH (oktober 2017)

Najvišji delež kolumnistk, komentatork ali intervjuvank so imele znova Primorske novice (52 %), najnižjega pa Mladina (8 %).

Primorske novice se skozi zadnje leto (november 2016 – november 2017) izkazujejo za spolno daleč najbolj uravnotežen medij med vsemi analiziranimi.

Le novembra 2016, aprila in julija 2017 niso bile celo na samem vrhu, sicer pa ves čas v tem pogledu z naskokom pred ostalimi.

DELEŽ SPOLOV MED INTERVJUVANIMI (oktober 2017)

Gospodarstvo, politika in šport, o tem se je največ pisalo oktobra. Pri temi, kot je politika, je viden nekoliko večji delež žensk, kar je posledica kandidatur rekordnega števila petih žensk na predsedniških volitvah 2017.

Vemo, da številke ne govorijo celotne zgodbe, da je razlogov za podatke, kakršni so, več, brez dvoma pa dajejo podlago za razmislek o prevladujočih medijskih vzorcih in družbenih trendih. Še posebno, kar se tiče zastopanosti žensk v časopisnih medijih. Do naslednjič!

O sodelovanju s podjetjem Kliping d.o.o.

Ženske v medijih je oddelek Metine liste, ki v sodelovanju s podjetjem Kliping d.o.o., družbo za spremljanje in analizo medijev, spremlja slovenske medije in beleži, kako pogosto dobijo priložnost, da v studiu povejo svoje mnenje strokovnjakinje in kako pogosto strokovnjaki.

Med majem 2014 in majem 2016 smo mesečno spremljali najbolj gledane informativno-analitske oddaje na slovenskih televizijah (OdmeviStudio CityTarča, 24ur Zvečer, Danes (Planet TV), Svet na Kanalu A) od oktobra 2016 so na vrsti časopisi in revije (Delo, Dnevnik, Večer, Finance, Reporter, Mladina, Delo – Sobotna priloga, Primorske Novice, Demokracija, Nedelo in Nedeljski dnevnik.).

ARHIV ANALIZ je dostopen na TEJ povezavi.

  • SEPTEMBER 2017 (75 % M, 25 % Ž), najvišji delež žensk beležijo Primorske novice (33 %), najnižjega pa Demokracija (5 %)
  • AVGUST 2017 (66 % M, 34 % Ž), najvišji delež žensk beležijo Primorske novice (55 %), najnižjega Nedeljski dnevnik (9 %)
  • JULIJ 2017 (68 % M, 32 % Ž), najvišji delež žensk beleži Nedeljski dnevnik (40 %), najnižjega pa NeDelo (13 %)
  • JUNIJ 2017 (74 % M, 26 % Ž), najvišji delež žensk beležijo Primorske novice (47 %), najnižjega pa Delo – Sobotna priloga (13 %)
  • MAJ 2017 (70 % M, 30 % Ž), najvišji delež žensk beležijo Primorske novice (56 %), najnižjega pa Reporter (10 %)
  • APRIL 2017 (69 % M, 31 % Ž), najvišji delež žensk beleži Nedeljski dnevnik (64 %), najnižjega pa Reporter (16 %)
  • MAREC 2017 (71 % M, 29 % Ž), najvišji delež žensk beležijo Primorske novice (49 %), najnižjega pa Nedeljski dnevnik in Nedelo (0 %)
  • FEBRUAR 2017 (69 % M, 31 % Ž), najvišji delež žensk beležijo Primorske novice (60 %), najnižjega pa Reporter (15 %)
  • JANUAR 2017 (72 % M, 28 % Ž), najvišji delež žensk beležijo Primorske novice (51 %), najnižjega Delo – Sobotna priloga (6 %)
  • DECEMBER 2016 (75 % M, 25 % Ž), najvišji delež žensk beležijo Primorske novice (48 %), najnižjega Delo – Sobotna priloga (10 %)
  • NOVEMBER 2016 (73 % M, 27 % Ž), najvišji delež žensk beleži Nedeljski dnevnik (69 %), najnižjega Reporter (4 %)
Kategorije: Slovenija

Jedla korenje kar z njive …

Pon, 13/11/2017 - 18:45

Pravi Vali, da ji o meni iz preteklosti ostaja taka podoba … Od kdaj, kje? Medla slika odprtega polja, veliko svetlobe, zadovoljstvo, nagajivost, malce uporništva tudi, da kar tako obrišem zemljo s korenčka in zagrizem vanj? Sestra potem pravi, da smo vedno na ta način jedli korenje, naravnost z grede.

Katere spomine delimo, kako se vidimo in kako nas vidijo, ko se po dolgih letih spet najdemo in kakšno rečemo?

Ko sem »tukaj« in nič več samo na hitro, na obisku, ko tedaj ni mogoče vseh pozdraviti … Ampak, kako mi je tedaj sploh uspevalo, ko zdaj na dolge roke načrtujem obiske tu, doma? In me »od zunaj« sprašujejo, tisti, ki so še vedno »v sedlu« in pripravljajo predavanja in popravljajo izpite in se ubadajo z administracijo in poskušajo zraven še kaj prebrati in napisati kakšen »pomemben« članek, ali sem se že ustalila, ali se že počutim doma …

Zanimivo, kako se vse to dogaja: leta in leta gradimo svojo »kariero«, si prizadevamo, da bi bili dobri, boljši, najboljši na svojem področju, predvsem tudi: nečemu KORISTNI. Vsa naša identiteta se vrti okoli tega: »kaj počneš?« — »učim francoščino na univerzi« — »kje?« — »v Alabami …« — »in kje je to?« — in seveda je brezpredmetno razlagati, kako drugače je bilo vsa ta leta poučevati »francoščino« (raje ne začenjam o tem, da sem pravzaprav specialistka za sodobno književnost, da pa takšna predavanja, prav z mojega področja, pridejo na vrsto vsakih nekaj let in še to samo za višjo stopnjo, ko so v razredu »pomešani« dodiplomci in podiplomci … – da smo vsi učili marsikaj, od civilizacije do slovnice do »ustvarjalnega pisanja«, prirejenega za pravo raven). In bili koristni? Morda, vsaj za nekatere, ko smo jim poskušali širiti obzorja in jih prepričevati, da se je koristno in primerno in obetavno (za vse kasnejše načrte in pričakovanja o življenju in delu) ukvarjati s književnostjo in z razmišljanjem o njej … in o drugih kulturah, in o svetu nasploh.

Tako na hitro povem, še posebej, ko se poskušam znajti v vseh labirintih tukajšnjih pravil, napisanih in nenapisanih, ko poskušam razložiti, da sem se »komajda vrnila« in da še ne vem, kako prav postopati … In sprašujejo, zakaj sem zdaj »nazaj« in kaj mislim početi.

Panorama Bryant-Denny štadiona, University of Alabama (foto: Exothermic via Wikimedia).

In jim pravim, da tam v Alabami, rasistični, desničarski, nogometno osredotočeni (vse se vrti okoli tega, ali bo »naša« ekipa, »Rdeča plima«, zmagala, še naprej in naprej zmagovala, da bodo potem vsi zadovoljni in ne bo nihče depresiven in bo denar še naprej pritekal na univerzo in v mesto in bodo navijači še naprej vsi enako oblečeni ob sobotah množično rinili proti mastodontskemu stadionu), da mi tam res ni bilo ostati. Do tega, da bi si kje drugje na severni celini na novo ustvarjala svoje življenjsko okolje, mi zagotovo ni bilo. Povem tudi, pa ne vsem, da sem »ušla« ne samo pred grožnjo tornadov in orkanov, tudi družbenih, političnih, ampak predvsem tudi zato, ker upokojitev, za katero se enkrat le odločiš, pomeni, da nisi »nič več« — nisi več »redna profesorica«, od katere so drugi odvisni, za katere je treba skrbeti – ko to sploh ni več pomembno, ko ta identiteta odpade in se je treba čisto drugače orientirati v stikih z drugimi – se povezati na čisto drugi ravni … In kje bi ti stiki nato bili bolj avtentični, če je to mogoče?

Pri tem, da vse dosedanje naenkrat »odpade«, vsekakor še vedno nosim s seboj vse nakopičene izkušnje, ki bi jih počasi veljalo kanalizirati – spet v kaj koristnega … In iščem pri sebi in v vsem, s čimer se ukvarjam, namige, napotke, za »pravo« smer v teh letih, ki še ostanejo – ko se končno ne bo več treba dokazovati, vsaj ne na isti način, ko se ne bo vse vrtelo okoli skrbi za boljše uspehe študentov, za pravočasno urejanje vsega, kar tovrstni »poklici« nosijo s seboj (če smo res poklicani, če se res počutimo »poklicane«) …

V kaj se zdaj vračaš, je vprašala Vali, v katero plast tukajšnjega okolja, dogajanj? V duhovne, intelektualne vode? Zakaj pa ne, seveda … Ali raje k tisti radosti sredi polja, v soncu, v stiku z zemljo, ko dejansko ni pomembno, »kaj« smo in od kod prihajamo in zakaj …

Kategorije: Slovenija

127: Volitve 2017 – hvala za sodelovanje, nadaljujemo kmalu

Sob, 11/11/2017 - 07:08

Najverjetneje, ni pa nujno(!), še zadnjič letos o predsedniških volitvah 2017

Kategorije: Slovenija

Prve točke pomoči za žrtve nasilja v družini in nasilja zaradi spola

Pet, 10/11/2017 - 07:21

»Na začetku sva bila srečna skupaj. Do mene je bil dober; namenjal mi je veliko pozornosti. Všeč mi je bil, ker je bil zelo zaščitniški in skrben. Potem pa so se, korak za korakom, stvari začele spreminjati. Najprej je metal predmete po hiši. Potem me je začel lasati. Tepel in brcal me je. Enkrat me je po pretepu zagrabil za lase ter me vlekel iz kuhinje v kopalnico, kamor me je zaklenil, da me otroci ne bi videli ali slišali. Hčerka je takrat imela sedem let, sin pa le eno leto. Najini sosedje niso »nikoli« videli ali slišali ničesar. Nikoli niso ničesar vprašali.« (Polona)

Podobnih zgodb, kot je Polonina, je veliko. Nasilje pogosto barva življenja ljudi, ki ga doživljajo neposredno ali posredno, s posledicami, ki vplivajo na njihov odnos do samih sebe, na njihove odnose z drugimi ljudmi, na njihovo zdravje, učenje, delo, na njihove želje in pričakovanja glede sedanjosti in prihodnosti. Posledice nasilja vplivajo tudi na širše socialno okolje, na družbo.

O nasilju v družini in nasilju zaradi spola še vedno obstaja veliko zgrešenih predstav.

Ena od njih je, da je nasilje zasebna stvar družine ali odnosa, v katerem se dogaja. S tem je povezana druga pogosta zgrešena predstava: »Če opazimo, slišimo, izvemo za nasilje, je bolje, da se ne vpletemo«. Obe zgrešeni predstavi pripomoreta k temu, da se nasilje nadaljuje, včasih postaja bolj pogosto, bolj intenzivno in lahko tudi življenjsko nevarno.

Za učinkovito odkrivanje in preprečevanje nasilja je zelo pomembno permanentno skrbeti za boljšo informiranost ljudi v zvezi s problematiko nasilja v družini in nasilja zaradi spola ter zagotoviti širše dostopno psihosocialno podporo žrtvam nasilja.

Rezultati spletne ankete o stopnji informiranosti splošne javnosti glede nasilja v družini, ki smo jo v okviru projekta FIRST – Vzpostavitev mreže prvih točk pomoči za žrtve nasilja v družini in žrtve nasilja zaradi spola izvedli v letu 2016, so spodbudni. Večina oseb, ki je sodelovala v spletni anketi, je izrazila visoko raven pripravljenosti, da bi v primeru suma nasilja pomagala osebi, ki doživlja nasilje, bodisi v svojem zasebnem življenju ali v službi, lokalni skupnosti. Na drugi strani pa odgovori kažejo na to, da imajo ljudje občutek, da ni na voljo dovolj informacij o oblikah pomoči, ki so na voljo v primerih nasilja. V anonimni anketi je sodelovalo 1019 ljudi iz Slovenije, Hrvaške, Bolgarije in Velike Britanije.

Kljub številnim pomembnim spremembam in sprejetim zakonom in praksam za preprečevanje nasilja v družini in nasilja zaradi spola ter za zagotavljanje ustrezne podpore in pomoči žrtvam nasilja, številne žrtve še vedno nimajo ustreznih virov in zadostnih podpornih mehanizmov, ki bi jim pomagali tako v postopku prijave nasilja kot tudi zaživeti v varnem okolju brez nasilja.

Ena od možnosti za zagotavljanje širše dostopne psihosocialne podpore žrtvam nasilja so mreže prvih točk pomoči – različnih organizacij v lokalnih skupnostih, ki delujejo kot »varne točke«. Na njih lahko žrtve nasilja dobijo laično psihosocialno podporo. V okviru projekta FIRST smo tovrstne mreže vzpostavili v Sloveniji, Bolgariji, Veliki Britaniji in na Hrvaškem. V slovensko mrežo je trenutno vključenih 32 organizacij.

Za zagotavljanje ustrezne usposobljenosti sodelujočih v okviru organizacij v mreži prvih točk pomoči, smo razvili e-učni program FIRST. Program je uporabno učno orodje za krepitev zmogljivosti za zagotavljanje širše dostopne psihosocialne podpore za žrtve nasilja. Preko celostno povezanih ključnih vsebin lahko tako laični uporabniki in uporabnice kot strokovnjaki in strokovnjakinje pridobijo uporabne informacije in znanja za razumevanja značilnosti problema, prepoznavanje znakov in posledic nasilja ter nudenje ustrezne podpore in pomoči žrtvam nasilja.

Izobraževanje in sodelovanje sta pomembna vira za dvig ravni informiranosti, usposobljenosti in pripravljenosti za nudenje podpore in pomoči žrtvam nasilja – poti za zagotavljanje varnega življenja brez nasilja.

Kategorije: Slovenija