Metina lista

Syndicate content Metina lista
Spletna postaja za osebe širokih pogledov in aktivnega duha
Updated: 14 min 38 sek od tega

Zdržali bomo tudi to

2 uri 47 min ago

Govorila sem s staro mamo. Živi v domu za starejše v Črnomlju.

»Zdaj smo zaprti. Pa saj ste i vi. Nič ne manjka, samo to, da bi lahko šli malo ven, na travo,« pravi Micka, letnik 1930. In se zasmeje. »Na travo, da. Saj vidim vrt čez okno … Nikdar še ni bilo tako. Samo, da bo enkrat konec. Bomo zdržali tudi to.«

Lahko gredo iz sobe po nadstropju, kjer je jedilnica in soba s televizijo. Je hiperinformirana. In pravi, da obroke je počasneje, čim dlje. »Pa nihče ne priganja. Tako so dobri,« pravi o osebju.

Pogreša svojo kmetijo v kraško gričevnatih, zelenih Velikih Selih, kjer imajo vodovod šele od leta 2016 in kjer je zadnja desetletja, do selitve v dom, živela sama (v vasi je cca 10 hiš), do nekaj mesecev nazaj.

Foto: osebni arhiv avtorice.

Pogreša svoje kokoši, mačke, »pisota«, psičko. Zanje zdaj skrbijo hčerke. »Dobro, da so v isti občini. Da ni problem. Da ne bi ostale lačne i da niso same,« pravi v svojem adlešičkem dialektu in doda, da se je lepo pogovarjat.

Drži jo upanje, da bo enkrat konec tudi tega. Ne upanje, vedenje.

***

Na koncu sem se komaj zadrževala in se zjokala šele, ko sem odložila telefon. Očitno pač nisem podedovala vseh močnih genov Micke Skrajne (tako se ji reče po domače, ker je v Velikih Selih njena hiša zadnja v vasi).

 

Opomba: Zapis je bil izvorno objavljen na avtoričinem Facebooku.

Kategorije: Slovenija

185: Martin Hergouth (Razpotja) – Načrtno gradimo nevtralen teren

Sob, 04/04/2020 - 05:46

O ustvarjanju revije, ki je zasnovana kot javni prostor, v katerem se srečujejo različna stališča. Kakšni so izzivi, s katerimi se srečujejo, kdo so njihovi naročniki oz. naročnice, kako širok ali ozek je prostor, ki v Sloveniji omogoča argumentirano razpravo.

#MetinČaj

 

MARTIN HERGOUTH – Odgovorni urednik revije Razpotja – pa tudi publicist in prevajalec. Po izobrazbi filozof in sociolog kulture ter trenutno še doktorski kandidat iz filozofije. Na Twitterju je @MHergouth.

 

Metin čaj je podkast o medijih, dobrih in slabih praksah, novih tehnologijah in trendih prihodnosti. Gostje v medijih delajo, z njimi živijo in o njih razmišljajo. Gostitelja sta Nataša Briški (Metina lista) in Aljaž Pengov Bitenc (Radio KAOS). Komentarji in predlogi dobrodošli tudi na info@metinalista.si. #MetinČaj

Rubrika podkasta CheckFacting o preverjanju dejstev nastaja v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji. Stališča avtorjev in gostov ne odražajo nujno uradnih stališč Evropske komisije.

Kategorije: Slovenija

Ljubiteljska znanost (v času pandemije in na sploh)

Tor, 31/03/2020 - 19:22

Ljubiteljska znanost je slovenski prevod angleškega termina “citizen science”, ki pomeni aktivno participacijo javnosti v znanstvenih raziskovalnih projektih. V slovenščino se ponekod prevaja kot participativna (npr. Deset načel participativne znanosti ECSA), skupnostna (npr. CTK) ali pa dobesedno kot državljanska, sama pa sledim mnenju terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Slovar Cambridge ljubiteljsko znanost definira kot znanstveno delo, na primer zbiranje informacij, ki ga opravljajo običajni ljudje brez posebnih kvalifikacij, z namenom pomagati znanstvenikom. Ljubiteljska znanost je pomemben člen v procesih odpiranja znanosti in približevanja znanosti splošni javnosti, zato ji namenjam marčevski prispevek v rubriki #OdprimoZnanost.

Projekt ljubiteljske znanosti z najdaljšo tradicijo je božično štetje ptic v ZDA, ki ga izvaja Nacionalno društvo Audubon, sam izraz pa je bil prvič uporabljen leta 1989 za opis sodelovanja prostovoljcev pri zbiranju vzorcev dežja za oceno njegove kislosti.

Vir: https://www.audubon.org/conservation/science/christmas-bird-count.

Moja prva asociacija na kisel dež so bronasti spomeniki, saj trenutno sodelujem v projektu Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Zavoda za gradbeništvo in InnoRenew CoE, ki ga financira Agencija za raziskovalno dejavnost RS, kjer bomo javnost vključevali v skrb za zaščito bronastih spomenikov pred okoljskimi vplivi. Namesto vzorcev dežja bomo pod drobnogled vzeli fotografije spomenikov.

Evropska komisija v okviru programa spodbujanja odprte znanosti namenja sredstva tudi projektom ljubiteljske znanosti. Po podatkih repozitorijev SciStarter in Zooniverse je teh največ na področjih Ekologija in okolje, Narava in na prostem ter Biologija. Podobno je opazila tudi Tea Romih, ko je pripravljala okroglo mizo o ljubiteljski/državljanski znanosti, ki smo jo v Mladi akademiji jeseni 2018 organizirali v okviru dogodka Odprta znanost, in sicer da se največ tovrstnih raziskav opravi na področju terenske biologije. Gre za aktivnosti, kot so poročanje o pojavu meduz, prispevanje podatkov za atlas gnezdilk in sodelovanje pri popisu volkov.

Pomen ljubiteljske znanosti se kaže tudi v času trenutne krize zaradi pandemije koronovirusne bolezni. Spletna stran citizenscience.org ureja seznam povezav na projekte ljubiteljske znanosti povezane s COVID-19. Primer tovrstne aktivnosti pri nas je sodelovanje skupine znanstvenikov iz več univerz, zasebne sfere in Centralne tehniške knjižnice UL v projektu iskanja zdravila proti koronavirusu z analizo molekulske spojin. Poleg tega je CTK UL na svojih spletnih straneh združuje seznam e-virov, ki so jih znanstveniki založniki v času epidemije dali na voljo brezplačno.

Vendar so z ljubiteljsko znanostjo lahko povezane določene pasti. Prejšnji teden se je v Sloveniji zaradi pomanjkanja uradnih podatkov o širjenju okužbe s COVID-19 pojavil portal za neodvisno zbiranje podatkov o številu okužb, ki pa je je bil slabo premišljen, o čemer sem pisala na blogu Udomačena statistika.

Primer uspešnejše ljubiteljske iniciative je portal Sledilnik COVID-19, kjer je pobuda ravno tako prišla izven akademije, vendar ekipa sodeluje tudi s strokovnjaki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in drugimi raziskovalci, ki pomagajo pri analizi in interpretaciji podatkov.

Vir: https://covid-19.sledilnik.org/#/stats.

Med ljubiteljsko in odprto znanostjo je veliko sinergij. Odprta znanost omogoča ljubiteljsko znanost, saj je pogoj, da se državljani vključujejo v raziskave, odprtost literature, metod in podatkov.

Z odpiranjem znanosti lahko izboljšamo javno razumevanje znanosti in z demokratizacijo znanosti bo morda nekoč, v utopični družbi, vsak državljan lahko znanstvenik.

Kategorije: Slovenija

Med učenci se socialne razlike in dostop do znanja pri pouku na daljavo nepopravljivo večajo

Pon, 30/03/2020 - 09:42

Nekaj pohval s strani staršev, kako je delo dobro steklo, zamegli resnično situacijo. Starši in otroci so res dobivali gradiva, ampak to še zdaleč ni bil pouk na daljavo. Vseeno so morali starši naštudirati navodila in delati z učenci. Za prvo triado skoraj ne more biti drugače, kljub temu, da marsikateri otrok obvlada tablico ali telefon prej, preden si zna obrisati ritko. V drugi in tretji triadi pa mora otrok že prevzeti odgovornost za učenje in slediti navodilom učitelja. A kot slišim učitelje, nekaterim staršem bolj ustreza tako, da se oni sami ukvarjajo s tem in dobivajo gradivo preko pošte tudi za drugo triado.

Sam sem prepričan, da je poučevanje stvar učiteljev in moramo prevzeti to v svoje roke. Vsakokrat, ko se sestajamo na video sestankih, opozarjam, da je potrebno zmanjšati količino vsebin, ki jih posredujemo otrokom, poleg tega pa moramo seveda nadzorovati delo učencev.

V tem tednu smo imeli kar nekaj sestankov, da smo podrobneje spoznali tudi računalniške programe (domači Xooltime), ki so jih dodobra naštudirali posamezni učitelji in uspešno uporabili. Zdaj se jih z večjimi ali manjšimi težavami lotevajo tudi drugi na razredni stopnji. Podoben problem smo imeli tudi na predmetni stopnji, kjer uporabljamo drugačno orodje za delo na daljavo (Microsoft Teams). To omogoča delo na vseh napravah, na telefonih, tablicah in računalnikih, vendar niso vsi otroci osvojili osnov, tako da so učitelji samoiniciativno pripravili video vodiče.

Že prvi teden smo imeli tudi niz izobraževanj o uporabi tehnologije. Na predmetni stopnji se je pojavil problem prevelikega števila dokazil in nesistematičnega shranjevanja, tako da smo dodali še eno aplikacijo (Microsoft OneNote). Tudi večini učiteljev je to predstavljalo kar velik preskok, ko se delo in poznavanje računalniških orodij tudi za njih iz dneva v dan veča.

Tako pri učiteljih kot učencih pa se vse bolj pozna, da nimamo vsi ustrezne računalniške opreme za pripravo gradiv in delo na daljavo.

Kakovost zvoka in videa ni to, kar pričakujejo otroci in starši in na to tudi opozarjajo. Snov moramo učencem pripravljati sistematično, da jo bomo sistematično lahko tudi preverjali.

Do konca je zagotovo še daleč in čas, ki ga bomo preživeli za računalniki in neurejenim okoljem, lahko povzroči še večjo zmedo z datotekami. Aktivi po predmetih si pomagajo in delo še vedno poteka ves dan. To je veliko preveč, kot pa so učenci in učitelji te dneve zmožni, kar zagotovo ni dobro za nikogar. Sestankovanjem preko video konferenc ni konca, a le tako se lahko uskladimo.

Ugotavljamo, da nikoli nismo tako sodelovali, kot to počnemo zdaj. Kdor zna več, deli svoje znanje tistemu, ki se ne znajde.

Tudi med učenci je zdaj več pomoči. Imeli smo nekaj različnih mnenj o pristopih, a enostavno ni časa, da bi se v nedogled usklajevali in razmišljali. Potrebno je zaupati tistim, ki so naredili ustrezna orodja, in jih uporabljati. Bilo je nekaj strateških razmislekov, kako kaj uporabiti in mislim, da smo se dobro odločili.

V četrtek je končno prišla okrožnica z navodili za delo na daljavo, malo ponesrečen naslov, ampak smo jo razumeli kot priporočila. Tudi sam sem bil naprošen, da podam svoje videnje in izkušnjo pri pripravi navodil. Ugotavljam, da smo pri nas dobro zastavili in da je potrebno tako nadaljevati.

Vir: Facebook stran OŠ Franceta Prešerna Kranj.

V začetku tedna sem poslal staršem prošnjo, če lahko pomagajo s kakšnim računalnikom, ki ga ne potrebujejo. Nekaj otrok in tudi učiteljev ima veliko težav z deljenjem računalnikov, nekateri so sploh brez. Kar je bilo šolskih prenosnikov, smo jih takoj razdelili med učitelje. Prošnja se je zaradi svoje narave hitro znašla na spletni strani občine in se razširila preko spletnih skupnosti.

Nisem si zamislil na tak način, v mislih sem imel bolj »intimno« rešitev. Kakšnih 20 ponudb je bilo na elektronski pošti še isti večer, angažiral se je hišnik in pobiral na pragovih nekaterih donatorjev. Kasneje so se ponudbe umirile, ampak za vse, ki potrebujejo računalnike, bo verjetno dovolj. Mislim, da bomo lahko usposobili kakšnih 20 računalnikov. Se pa vedno zgodi, da je morda ena tretjina neuporabne opreme. Nekdo je daroval celo gotovino, s katero smo nakupili nekaj wifi-ključkov za namizne računalnike, ki jih je donirala gorenjska bolnišnica (Golnik). Brez tega namreč poučevanje na daljavo ne bo šlo. Trije sodelavci so se lotili urejanja računalnikov, razkuževanja, nasnemavanja ustreznega operacijskega sistema, kjer tega ni bilo, in primernega brskalnika.

Vsekakor pa hvala vsem, ki so se odzvali.

Vir: Prispevek RTV.

Svetovalna služba je prek razrednikov že ugotovila, kateri učenci so neodzivni, ker nimajo dostopa do ustrezne tehnologije.

Zdaj se je bolj kot kadarkoli razkrilo, kako bodo učenci, čigar starši nimajo dostopa do računalnika in interneta v tem času izolacije, dejansko odrezani od znanja.

Nikjer ni garancije, da jim bomo s tem, ko jim dostavimo računalnik, omogočili tudi dostop do interneta. Imamo nekaj dostopnih točk, vendar je vprašanje, če nam bo kdo omogočil kabel s signalom ali pa bo morda prijazen sosed v dosegu odstopil wifi za ta čas. Med njimi so tudi takšni, ki komaj obvladajo jezik, tako da jim tudi računalnik ne bo veliko pomagal. Za takšne primere nimamo nobene rešitve, vsekakor pa bo moral nekdo drug poskrbeti zanje in jih vključiti v organiziran proces poučevanja. To stanje bo trajalo še dolgo, predolgo za te otroke, da jih vrnemo v normalen vsakdan.

Po dveh tednih se odpirajo novi problemi, nekatere bomo rešili, nekaterih ne, čeprav so zaradi narave dela naslovljeni na nas. O marsičem bomo razmišljali kasneje, ko se situacija umiri. Čaka nas tretji teden, spet poln izzivov.

Kategorije: Slovenija