Podčrto.si

Syndicate content
Ustvarjanje kakovostnega novinarstva
Updated: 11 min 53 sek od tega

Junij na Pod črto: vplivi na poročanje Dela in spodbujanje golote na Instagramu

Čet, 09/07/2020 - 00:01
Ilustracija: Metod Blejec

Na zadnji junijski dan je odstopil notranji minister Aleš Hojs. Uradno zaradi »udbovsko-partijskega« delovanja policije. Vendar smo že ob nastopu tretje Janševe vlade pri Pod črto opozarjali, da Hojs ni primeren za položaj ministra.

V naših preiskavah o medijskem sistemu stranke SDS smo namreč pisali o sporni vlogi Hojsa kot direktorja podjetja N24TV d.d., ki izdaja strankarsko televizijo Nova24TV. Televizija Nova24TV redno objavlja lažne novice o političnih nasprotnikih stranke SDS oziroma blati in žali tiste, ki se ne strinjajo s pogledi največje vladne stranke. Podjetje pa je vpleteno tudi v policijsko preiskavo o nezakonitem financiranju. Hojs je bil direktor vse do imenovanja za ministra.

Vsebine na Pod črto omogočajte bralci. Podprite naše delo z donacijo po svojih zmožnostih. DONIRAJ POD ČRTO >>

Teme, o katerih smo prejšnji mesec pisali na Pod črto:

Kako lastniki Dela vplivajo na poročanje novinarjev Ilustracije Matija Medved, oblikovanje Metod Blejec

Za novinarje medija Delo obstajajo teme, o katerih ne smejo poročati. Ena izmed njih je negativno poročanje o ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Če novinarji to pravilo prekršijo, so deležni finančnih sankcij ali celo izgube službe. Več o tem v članku:

Dnevni časopisi (3. del): kako lastniki Dela vplivajo na poročanje novinarjev

Preberete lahko tudi povzetek ugotovitev naše tridelne preiskave o lastništvu Dela, Dnevnika in Večera ter vplivih lastnikov na poročanje teh medijev:

Dnevni časopisi: povzetek preiskave

O vplivih na poročanje slovenskih dnevnih časopisih smo posneli tudi Pod črto podkast. Vabljeni k poslušanju!

Epizoda 23: kako lastniki vplivajo na vsebino največjih časopisov

Razvojni centri: ko mora država goljufom vrniti milijone evrov Ilustracija: Metod Blejec; ozadje: Google Earth, Landsat/Copernicus

Objavili smo še en članek o nepravilnostih v razvojnih centrih. Tokrat opisujemo, zakaj je morala država razvojnemu centru Simit vrniti skoraj 12 milijonov evrov. Ta denar je država centru pred tem odvzela zaradi goljufij pri nakupu opreme. Več o tem preberite v članku:

Razvojni center Simit: ko mora država goljufom vrniti milijone evrov

Instagram in gola koža Ilustracija: Una Rebić

V sodelovanju s skupino novinarjev AlgorithmWatch smo objavili članek o Instagramovem algoritmu, ki glede na ugotovitve raziskovalcev uporabnike družbenega omrežja sili k objavljanju fotografij v kopalkah ali spodnjem perilu. Takšne fotografije se bodo namreč veliko pogosteje znašle na časovnici njihovih sledilcev. Več o tem preberite v članku:

Preiskava: zakaj se morate za uspeh na Instagramu sleči

Infografika: Metod Blejec, Podatki: AlgorithmWatch Pod črto v medijih

Novinar Pod črto Lenart J. Kučić je izsledke preiskave o vplivanju na poročanje slovenskih dnevnih časopisov predstavil v oddaji Studio ob 17h na prvem programu Radia Slovenija. Vabljeni k poslušanju!

V oddaji Odmevi na prvem programu TV Slovenija pa je Kučić opozoril na pomisleke pri uvajanju aplikacij za sledenje okuženim z novim koronavirusom. Vabljeni k ogledu!

Finančno poročilo za junij 2020

Junija nas je podprlo podjetje Vendi d.o.o.

Donacije bralcev: 1713 EUR

Donacije podjetij in podjetnikov: 920 EUR

Stroški dela: 7963,12 EUR

Provizije, davek, administracija in ostalo: 499,95 EUR

Kategorije: Slovenija

Covid raziskava: občutno znižanje ocene okuženosti v Sloveniji

Sre, 08/07/2020 - 13:44
Ilustracija: Metod Blejec

V začetku maja so na podlagi raziskave o okuženosti s koronavirusom v Sloveniji na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete ocenili, da se je do konca aprila z novim koronavirusom (SARS-CoV-2) okužilo med 40.000 in 80.000 prebivalcev Slovenije. V predvčerajšnjim objavljenem poročilu o raziskavi so svojo oceno močno popravili. Po novi oceni naj bi se do konca aprila z virusom okužilo le okoli 16.000 Slovencev. Vendar je tudi ta ocena nezanesljiva, je razvidno iz poročila.

Velika razlika v podatkih je nastala zaradi različnih podatkov o zanesljivosti testov za ugotavljanje protiteles na novi koronavirus v krvi. Raziskovalci pojasnjujejo, da so šele po objavi prvih rezultatov ugotovili, da so testi manj zanesljivi od zagotovil proizvajalca testa.

Spodaj pojasnjujemo, kaj pomenijo ti novi rezultati za Slovenijo in kako jih interpretirati.

Zanesljivost rezultatov: do konca aprila v Sloveniji od 0 do 56.000 okuženih

Raziskovalci inštituta za mikrobiologijo, ki so izvajali raziskavo, so objavo poročila o raziskavi napovedovali v roku meseca dni po objavi prvih ocen okuženosti v Sloveniji. V začetku maja so namreč objavili le oceno okuženosti, ne pa tudi podatkov, na katerih ocena temelji. Rok za objavo poročila se je iztekel v začetku junija. A nanj je morala javnost nato čakati še dodaten mesec dni – inštitut ga je javno objavil v ponedeljek.

Podatki v poročilu za samo zanesljivost raziskave niso vzpodbudni. V začetku maja so z inštituta javnosti sporočili, da lahko s 95-odstotno verjetnostjo ocenijo, da se je do konca aprila z novim koronavirusom okužilo med 42.000 in 84.000 prebivalcev Slovenije. Zdaj pa so to oceno močno popravili. Na podlagi novih dognanj o zanesljivosti testov na protitelesa novega koronavirusa so ocenili, da se je do konca maja okužilo le okoli 0,8 odstotka prebivalcev Slovenije, se pravi okoli 16.000 posameznikov.

A ta ocena 16.000 okuženih prebivalcev je zelo nezanesljiva. V statistiki se zanesljivost ocen določa s tako imenovanim intervalom zaupanja. Ta interval nam pove, kolikšna je verjetnost, da se točno število okuženih nahaja v določenem razponu. Raziskovalci inštituta so v poročilu zapisali, da lahko s 95-odstotno verjetnostjo trdijo, da se je do konca aprila z novim koronavirusom okužilo od nič do 2,8 odstotka prebivalcev Slovenije – torej od nič do 56.000 posameznikov. Dejansko število okuženih je torej nekje v tem razponu. Pri čemer spodnja vrednost (nič odstotkov okuženih) dejansko sploh ni možna, saj smo do konca aprila v Sloveniji s testiranjem potrdili več kot 1400 okuženih.

Vzrok za napačne prvotne ocene: lažno pozitivni vzorci testov na protitelesa

Kje je vzrok za napačne ocene z začetka maja? Kot je razvidno iz poročila, so za to krivi lažno pozitivni vzorci testov na protitelesa novega koronavirusa.

Noben test ni 100-odstotno zanesljiv oziroma, kot se temu reče strokovno, specifičen. Podatek o specifičnosti testa pove, koliko lažno pozitivnih rezultatov bo dal test – torej v koliko primerih bo test pokazal prisotnost protiteles pri nekom, ki protiteles na novi koronavirus dejansko nima.

Podatki proizvajalca testa, ki so ga uporabili raziskovalci inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, so navajali, da ima v raziskavi uporabljeni test zelo nizek delež lažno pozitivnih testov. Raziskovalci so nato po objavi prvotnih rezultatov z začetka maja pregledali neodvisno znanstveno literaturo o zanesljivosti testa. Ugotovili so, da je glede na to literaturo test bistveno manj zanesljiv od zagotovil proizvajalca. Zato so morali naknadno znižati ocene o okuženosti prebivalcev Slovenije s koronavirusom. Obenem pa so te ocene postale bistveno manj zanesljive.

Bolj podrobne podatke o testih in statistična pojasnila si lahko preberete v poročilu o raziskavi.

Kaj pomeni nova ocena okuženosti: višja ocena smrtnosti virusa

Zaradi bistveno slabše zanesljivosti novih rezultatov je treba biti pri njihovi interpretaciji zelo previden. S tem v mislih lahko ocenimo, da so novi rezultati precej bolj podobni tistim iz drugih držav, kot so bili prvotni rezultati z začetka maja. Obenem pa je na podlagi novih rezultatov ocena smrtnosti virusa precej višja.

Do konca aprila je v Sloveniji zaradi koronavirusa po podatkih Covid-19 sledilnika umrlo okoli 100 bolnikov. Glede na takratno preliminarno oceno okuženosti (od 40.000 do 80.000 prebivalcev), s katero so javnost seznanili avtorji raziskave, smo pri Pod črto ocenili, da se smrtnost novega koronavirusa giblje med 0,125 in 0,25 odstotki okuženih. Glede na nove rezultate je smrtnost precej višja. Če vzamemo 16.000 okuženih prebivalcev Slovenije do konca aprila (kar je, kot smo poudarili, zelo nezanesljiva ocena) – pa znaša smrtnost novega koronavirusa v Sloveniji dobrih 0,6 odstotkov okuženih.

To je precej podobno ocenam dveh tujih študij, ki smo jih navajali v našem članku o raziskavi na začetku maja. Spomnimo, raziskava v ameriški zvezni državi New York je smrtnost ocenila na 0,5 odstotka. Raziskava na Češkem pa na 0,6 odstotka vseh okuženih z novih koronavirusom

Smiselnost slovenske raziskave

Majski rezultati raziskave in novi rezultati se med seboj močno razlikujejo. Še bolj v oči bode nedoločnost zadnje ocene, torej med nič in 56.000 okuženih do konca aprila.

Na inštitut za mikrobiologijo in imunologijo smo se zato obrnili z vprašanjem o smiselnosti študije oziroma kakšno praktično vrednost ima ta ocena glede na širok razpon ocene okuženosti v Sloveniji.

Prek elektronske pošte nam je odgovoril dr. Miroslav Petrovec. Njegov odgovor citiramo v celoti: »Veseli bomo, če boste lahko počakali na redna vmesna poročila in nam ne povzročali dodatnega dela z vedno novimi vprašanji in zahtevki. Raziskava je popolnoma transparentna in lepo bi bilo, ko ne bi a priori izražali neosnovanih dvomov v njeno potrebnost in smiselnost. Če morda spremljate tuje medije, ste gotovo prebrali, da sedaj podobne raziskave izvaja večina evropskih držav. Ste morda tudi raziskovalcem katere od njih poslali vprašanje o smiselnosti njihovih raziskav ali se vam dvomi porajajo le pri slovenski?«

Ostalih pojasnil o relevantnosti rezultatov od inštituta nismo uspeli pridobiti.

Kategorije: Slovenija

Napovedujemo virtualni pogovor: Ali v Sloveniji uvažamo madžarski medijski model?

Sre, 08/07/2020 - 08:34
Ilustracije Matija Medved, oblikovanje Metod Blejec

Poleti 2016 je v slovenski medijski prostor prvič vstopil madžarski kapital.

Tedanji predsednik upravnega odbora Nova24TV Aleš Hojs je povedal, da jim je po več neuspešnih poskusih uspelo pridobiti nove vlagatelje za medijski projekt stranke SDS. To so bila tri takrat še neimenovana madžarska podjetja, ki so bila pripravljena v televizijo vložiti 800.000 evrov. Denar je julija nakazal madžarski državljan Karoly Varga.

Vabljeni na virtualni pogovor o posledicah madžarskih investicij v slovenske medije. Z madžarsko ekonomistko Dr. Ágnes Urbán se bo pogovarjal naš novinar Lenart J. Kučić. Pogovor bo potekal v angleškem jeziku.

KDAJ: petek, 10. 7. 2020 ob 11.00

KJE: na virtualni dogodek se prijavite na spletni strani dogodka

 

Naslednje leto so madžarski podjetniki vstopili še v druge medije pod okriljem SDS: v politični tednik Demokracija in tabloid Škandal24. Ta teden pa se je za nakup slovenske televizije Planet TV prav tako odločil madžarski podjetnik. Tokrat je to madžarski oligarh József Vida, lastnik madžarske televizije TV2. In to kljub temu, da so omenjeni mediji v času prevzema ustvarjali precejšnjo izgubo (Nova24TV in Planet TV) ali zgolj občasne minimalne dobičke.

V preiskavi medijskega sistema SDS smo na Pod črto pokazali, da so imele omenjene naložbe kar nekaj skupnih značilnosti. Madžarski podjetniki so v Sloveniji prevzemali medije, ki so bili ideološko in politično blizu madžarski politični stranki Fidesz in premierju Viktorju Orbánu (ta velja za tesnega zaveznika SDS in Janeza Janše). V interesni krog stranke Fidesz so naši madžarski sogovorniki uvrstili tudi vse medijske operativce, ki so v Sloveniji odpirali podjetja in preko njih dokapitalizirali ali prevzeli medije pod okriljem SDS.

Kakšni so bili torej njihovi motivi?

Na to vprašanje bomo poskusili odgovoriti v pogovoru z dr. Ágnes Urbán: ekonomistko, raziskovalko in veliko poznavalko madžarskega medijskega modela, ki smo ga podrobno predstavili tudi na Pod črto.

Zanimalo nas bo, kakšno kulturo upravljanja z mediji prinašajo madžarske investicije in kdo je potencialni novi lastnik Planet TV. Opisali bomo, kakšna je uredniška politika v madžarskih medijih, ki so blizu stranki Fidezs, in kakšne so povezave Józsefa Vide z Viktorjem Orbánom. Pa tudi zakaj madžarska podjetja investirajo v medije v Sloveniji, ki prinašajo očitne izgube: kakšni so njihovi dejanski interesi in kako se je na Madžarskem postopoma razvil sistem podrejanja medijev, ki ga zdaj »izvažajo« v sosednje regije.

Pogovor bo v angleškem jeziku, z dr. Ágnes Urbán se bo pogovarjal naš novinar in avtor člankov o medijih Lenart J. Kučić.

Za spremljanje pogovora se je potrebno prijaviti. Prijavo najdete na spletni strani dogodka.

urbanagnes

Dr. Ágnes Urbán že vrsto let analizira ekonomske učinke medijske politike vlade Viktorja Orbana. Je  direktorica in raziskovalka neodvisnega inštituta za raziskovanje medijev Mertek Media Monitor, ki izdeluje kritične analize medijske politike in medijskega trga na Madžarskem. Je profesorica medijske ekonomije na Univerzi Corvinius v Budimpešti. Doktorica znanosti (2006) in avtorica številnih študij, raziskovalnih poročil, člankov in knjig o medijih in medijskem trgu na Madžarskem. V zadnjih mesecih piše tudi o grožnjah za obstoj preostalega majhnega števila neodvisnih medijev na Madžarskem.

lenartjkucic-2

Lenart J. Kučić je novinar na preiskovalnem mediju Pod črto, predavatelj in voditelj podkastov. Prispevke objavlja tudi v Razpotjih in na Disenzu, njegovo novinarsko in raziskovalno področje pa je preplet tehnologije, medijev in družbe. V zadnjem letu dni je za Pod črto preiskal slovenski medijski trg in poskusil odgovoriti na vprašanje, kakšni so interesi medijskih lastnikov in kako vplivajo na novinarstvo. Pri tem je preučil tudi madžarski model in medijsko strategijo Viktorja Orbana ter dosedanje madžarske investicije v medije v Sloveniji.

Dogodek organiziramo skupaj z Mirovnim inštitutom in Društvom novinarjev Slovenije v okviru projekta o zaščiti nadzorne vloge civilne družbe, ki ga sofinancira NEF-Mreža evropskih fundacij v okviru projekta Civitates.

Preberite več o madžarskem medijskem modelu in medijih SDS:

 

 

Članki so del projekta Medijsko lastništvo. Preberite vse članke v seriji.

Avtor člankov in zbiranje podatkov: Lenart J. Kučić
Vodja projekta: Taja Topolovec
Urednik člankov in preverjanje dejstev: Anže Voh Boštic
Lektura: Ana Bogataj
Ilustracije: Matija Medved
Zasnova infografik: Anže Voh Boštic, Taja Topolovec, Lenart J. Kučić
Oblikovanje infografik: Anže Jesenovec, Gregor Makovec, Gašper Uršič (studiokruh)
Oblikovanje vizualij: Metod Blejec

Projekt medijsko lastništvo je del projekta, ki ga sofinancira NEF – Mreža evropskih fundacij v okviru projekta Civitates.

Mnenja, odkritja, zaključki in priporočila v projektu so delo avtorjev Pod črto in ne odražajo nujno mnenja fundacije ali projektnih partnerjev.

Kategorije: Slovenija

Infografika: Kako lastniki vplivajo na vsebino Dela

Pon, 06/07/2020 - 00:01
Prenesite infografiko v formatu PDF.

Največji slovenski časopis Delo je danes v lasti idrijskega podjetja FMR, katerega glavni dejavnosti sta financiranje in upravljanje naložb. FMR je del poslovne skupine Kolektor, njegov predsednik uprave pa je idrijski poslovnež Stojan Petrič, sicer dolgoletni vodilni menedžer Kolektorja.

V Kolektorju se do leta 2015 niso ukvarjali z mediji (takrat so prevzeli Delo), ampak so bili znani predvsem po izdelavi komponent za avtomobilsko industrijo. V zadnjih letih so postali tudi eden izmed največjih slovenskih izvajalcev gradbenih del in so med drugim kandidirali za izgradnjo drugega železniškega tira do Luke Koper in druge cevi v predoru Karavanke. Ob tem so močno navzoči tudi v energetiki.

Zakaj je takšna poslovna skupina vstopila na medijski trg?

V naši infografiki o lastnikih časopisa Delo smo pokazali, da se to ni zgodilo prvič.

Po osamosvojitvi Slovenije so se začela nekdanja družbena podjetja lastninsko preoblikovati. Nekdanji in tedanji zaposleni novinarji Dela ter njihovi družinski člani so lahko v podjetje vložili lastninski certifikat in nakupili dodatne delnice po polovični ceni. Leta 1995 so bili zaposleni večinski lastniki Dela. Po končanem lastninjenju so imeli v podjetju 60-odstotni delež, 20 odstotkov je obdržala država (oziroma njena sklada kapitalska in odškodninska družba), 20 odstotkov pa je – sicer za krajše obdobje – dobil republiški sklad za razvoj (ta delež je nato prevzela Krekova družba).

Vse to se je spremenilo, ko je Delo leta 1999 vstopilo na ljubljansko borzo. Vrednost delnice je zelo narasla – z nekaj tisoč na več kot 20.000 tedanjih tolarjev, zato so novinarji prodali večino delnic. V prihodnjih nekaj letih je začela njihove delnice prikrito – s pomočjo mreže Infond in nekaterih drugih podjetij – kupovati Pivovarna Laško, ki je do sredine leta 2005 lastniško obvladovala največji slovenski časopis.

Pivovarna Laško je svoje lastništvo v Delu javno razkrila šele spomladi 2007, ko je skupaj z odvisnima družbama Radensko in Talisom objavila javno prevzemno ponudbo. V Delu je pivovarna pridobila 94-odstotni delež, hkrati pa je postalo Delo leta 2008 tudi večinski lastnik mariborskega časopisa Večer, kjer so imeli skoraj 80-odstotni lastniški delež. Do konca leta 2008 je bila tako Pivovarna Laško lastnica dveh največjih slovenskih časopisov.

Politično mešetarjenje s časopisom

Lastništvo Pivovarne Laško je bilo ključno za prihodnji razvoj časopisa, pa tudi slovenske medijske krajine.

Leta 2005 so v gospodarski redakciji Dela objavili več člankov in komentarjev, v katerih so kritizirali odločitev urada za varstvo konkurence, ki je po koncu »pivovarske vojne« dovolilo združitev Pivovarne Laško in Pivovarne Union. Po mnenju komentatorjev Dela so pri varuhu konkurence dovolili monopol na trgu pijač, a pri tem niso poskrbeli za potrebne varovalke in zaveze, s katerimi bi Pivovarni Laško preprečili morebitno zlorabo monopolnega položaja in zaščitili potrošnike.

Pivovarski lastniki niso hoteli brati kritik na straneh lastnega časopisa, zato so poslali vodstvu in uredništvu Dela zelo jasno sporočilo: še eno tako, pa letite, so se spominjali naši sogovorniki. Trenja med časopisom in lastniki so se stopnjevala in grožnja se je kmalu uresničila. V naslednjih nekaj mesecih so vodilni v Pivovarni Laško poskrbeli, da je tedanji direktor Dela Tomaž Perovič odstavil odgovornega urednika Darijana Koširja. Nato je odstopil še Perovič.

Še bolj usodno je bilo srečanje pri tedanjem predsedniku vlade Janezu Janši poleti 2005, ki se ga je udeležil tudi predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot.

Pivovarna Laško je po prevzemu Pivovarne Union obvladovala večino slovenskega trga pijač. Vendar so za krepitev položaja potrebovali še privilegiran položaj na trgovskih policah, smo izvedeli med preiskavo. Zato so hoteli skupaj z Istrabenzom – tedanjim lastnikom večjega dela slovenske prehrambne industrije – kupiti državni delež v največjem slovenskem trgovcu Mercatorju.

Za ta delež so bili v Pivovarni Laško pripravljeni politiki prepustiti vpliv v časopisu in popolnoma spremeniti uredniško politiko Dela z leve sredine na desno. Za predsednika uprave Dela so v začetku leta 2006 imenovali Danila Slivnika, za odgovornega urednika pa Petra Jančiča, oba naklonjena desnim političnim strankam.

Slabi dve leti pozneje so lastniki zaradi spora med Boškom Šrotom in Janezom Janšo znova posegli v vodstvo Dela in njegovo uredniško politiko. Danilo Slivnik in Peter Jančič sta odstopila in Delo je postalo bolj kritično do Janševe vlade.

Padec ugleda in vrednosti

Vse to je imelo zelo negativne posledice na ugled, vrednost in naklado Dela. Zaradi odmevnih kadrovskih sprememb je naklada Delu v tistem obdobju padala hitreje kot ostalim dnevnikom (Dnevniku in Večeru), prav tako je močno padla vrednost podjetja, ki je bilo deset let po »pivovarski vojni« vredno desetkrat manj, kot je zanj plačala Pivovarna Laško.

Trajno se je spremenilo tudi razmerje moči in vpliva v časopisu. Uredniki med novinarji niso več veljali za branike pred lastniškimi posegi, saj so jih lahko lastniki kljub nasprotovanju kolektiva kadar koli odstavili in imenovali nove. Med novinarji se je po besedah več naših sogovornikov razširil občutek nemoči in posledica je bila samocenzura, zaradi katere so se začeli izogibati temam, ki so se dotikale poslovnih interesov lastnika in njegovih partnerjev.

Takšen odnos do medijske lastnine se je ohranil tudi po letu 2015, ko je Delo prevzelo idrijsko podjetje FMR. Tudi novi lastniki so od zaposlenih pričakovali predvsem lojalnost: pozitivno poročanje o interesih lastnika in njegovih partnerjev, med katere sodijo tudi nekateri vplivni posamezniki iz politike in gospodarstva, denimo ljubljanski župan Zoran Janković. Urednike so, enako kot nekoč Pivovarna Laško, imenovali brez soglasja kolektiva in jih zamenjali, ko jim niso več ustrezali.

To se je nazadnje zgodilo letos pomladi, ko so na Delu po sporu s predstavnikom lastnika Stojanom Petričem zamenjali vršilca dolžnosti odgovornega urednika Dela Uroša Urbasa. Tega je v začetku aprila nasledil dolgoletni urednik tabloida Slovenske novice Bojan Budja. Naklada Dela pa se giblje okrog 20.000 izvodov, kar je približno za tretjino manj kot v času prevzema.

 

(Avtor članka je bil med letoma 2004 in 2017 zaposlen pri časopisu Delo.)

Preberite vse tri dele preiskave:

Dnevni časopisi (1. del): kako so novinarji prodali lastništvo

Dnevni časopisi (2. del): mala šola trgovanja z medijskim vplivom

Dnevni časopisi (3. del): kako lastniki Dela vplivajo na poročanje novinarjev

 

Članek je del projekta Medijsko lastništvo. Preberite vse članke v seriji.

Avtor člankov in zbiranje podatkov: Lenart J. Kučić
Vodja projekta: Taja Topolovec
Urednik člankov in preverjanje dejstev: Anže Voh Boštic
Lektura: Ana Bogataj
Ilustracije: Matija Medved
Zasnova infografik: Anže Voh Boštic, Taja Topolovec, Lenart J. Kučić
Oblikovanje infografik: Anže Jesenovec, Gregor Makovec, Gašper Uršič (studiokruh)
Oblikovanje vizualij: Metod Blejec

Projekt medijsko lastništvo je del projekta, ki ga sofinancira NEF – Mreža evropskih fundacij v okviru projekta Civitates.

Mnenja, odkritja, zaključki in priporočila v projektu so delo avtorjev Pod črto in ne odražajo nujno mnenja fundacije ali projektnih partnerjev.

Kategorije: Slovenija