Podčrto.si

Syndicate content
Ustvarjanje kakovostnega novinarstva
Updated: 4 ure 12 min od tega

Pregon korupcije: evropska komisija z enakimi ugotovitvami kot Pod črto

Pet, 18/09/2020 - 00:01
Liber Europe/Flickr

Evropska komisija v svojem osnutku poročila o stanju vladavine prava v Sloveniji med drugim opozarja na vprašljivo učinkovitost sojenja na področju gospodarskega kriminala in na težave policije in tožilstva pri pregonu teh kaznivih dejanj. To je moč sklepati iz pripomb na omenjen osnutek poročila, ki jih je slovenska vlada posredovala v Bruselj.

Osnutek poročila opozarja tudi na težave na področju transparentnosti lastništva medijev in političnega vpliva na medije. O poročilu je sicer prvo poročalo Delo.

Pri Pod črto smo od vira pridobili odgovor slovenske vlade na osnutek poročila komisije. Sam osnutek komisije javnosti ni na voljo.

Osnutek poročila komisije v veliki meri ugotavlja podobno kot preiskave Pod črto na področju pregona gospodarskega kriminala in korupcije. Že več let namreč opozarjamo na neučinkovitost pravosodnega sistema pri pregonu teh kaznivih dejanj, v zadnjih letih pa tudi na skrivanje lastništva medijev in politični vpliv na medije.

Evropska komisija pregleduje vladavino prava v državah članicah

Osnutek poročila je del nove pobude evropske komisije za ocenjevanje stopnje vladavine prava v državah članicah EU. Spremljanje vladavine prava je komisija v zadnjih letih prepoznala kot eno izmed ključnih področij njenega delovanja.

Letos bo komisija izdala prvo poročilo o vladavini prava za vsako državo članico. Poročila bo komisija nato izdala tudi vsako nadaljnje leto. Poročila naj bi služila kot preventivno orodje, namenjeno poglabljanju dialoga med državami članicami in institucijami EU ter za poglobitev zavedanja o pomenu vladavine prava.

Odgovor vlade povzema ugotovitve osnutka poročila komisije. Sodeč po tem odgovoru se poročilo poleg pravosodnih institucij in zakonodaje s tega področja osredotoča tudi na oceno neodvisnosti medijev v posamezni državi. Spodaj opisujemo pomembnejše ugotovitve poročila, ki se dotikajo tem, ki smo jih pri Pod črto preiskovali na področju gospodarskega kriminala in korupcije.

Neučinkoviti kazenski postopki pri pregonu gospodarskega kriminala

Prva pomembnejša ugotovitev osnutka poročila je vprašljiva učinkovitost sojenja. Po oceni komisije so največje težave na področju gospodarskega oziroma finančnega kriminala. Osnutek poročila omenja še težave policije in tožilstva pri pregonu teh kaznivih dejanj: delo obeh organov na tem področju ni učinkovito, preiskave pa trajajo predolgo in se pogosto končajo neuspešno, ugotavlja komisija.

Kot glavni vzrok za te pomanjkljivosti komisija navaja pomanjkanje kadrovskih oziroma finančnih virov.

Vlada je v odgovoru na ugotovitve komisije med drugim izrazila dvom v pomanjkanje virov pravosodnih institucij. »Navajanje potreb po dodatnih materialnih in človeških virih ne upošteva dejstva, da ima Slovenija po [uradnih podatkih EU] največje število sodnikov na prebivalca v EU in četrti največji delež BDP za kritje izdatkov sodišč,« so zapisali v odgovoru.

Pri Pod črto že vrsto let opozarjamo na neučinkovite policijske preiskave, počasno delovanje tožilstva in vprašljivo učinkovitost sojenja na področju gospodarskega kriminala. Poročilo evropske komisije tako potrjuje naše ugotovitve na tem področju.

Podobno kot vlada pa se ne strinjamo z oceno o tem, da je glavni razlog za to pomanjkanje virov v pravosodnih organih. Tudi po številu tožilcev smo na primer po uradnih podatkih v povprečju držav EU, kljub temu pa slovenski tožilci zaključijo manj primerov kot njihovi kolegi v primerljivih evropskih državah. Vzrok za neučinkovitost pravosodnih organov je predvsem v slabi organizaciji dela pravosodnih institucij in obstoj sodnih preiskav, ki so v kazenskem sistemu nepotrebne in za več let podaljšujejo kazenske postopke.

Neučinkovit pregon korupcije

Na podobne pomanjkljivosti glede neučinkovitosti institucij sicer v nadaljevanju opozori tudi evropska komisija, in sicer v delu poročila, ki govori o pregonu korupcije. V zvezi z nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU) komisija navaja, da se je ta v preteklih letih večkrat odločil, da ne bo preiskoval nekaterih zahtevnih primerov, kar je menda sprožilo nezadovoljstvo na specializiranem tožilstvu.

Po opažanju komisije je v teku več kazenskih postopkov v odmevnih primerih korupcije, a postopki se soočajo s »specifičnimi izzivi«. Podrobnosti teh izzivov iz odgovora vlade na osnutek poročila niso razvidne. Več odmevnih primerov pa je že zastaralo ali pa je končanje postopkov v teh primerih oteženo zaradi neučinkovitosti policije na tem področju.

Vlada se na te ugotovitve komisije v svojem odgovoru ni odzvala. Do enakih ugotovitev kot evropska komisija pa smo prišli tudi pri Pod črto – na primer pri analizi kazenskih postopkov proti Zoranu Jankoviću in razvpitem ljubljanskem poslovnežu Roku Furlanu. Ti postopki so bodisi zastarali bodisi se vlečejo že vrsto let.

Skrito lastništvo medijev in politični vpliv nanje

Evropska komisija se je v osnutku poročila osredotočila tudi na medijski pluralizem v Sloveniji. Ugotavlja, da lastništvo medijev ni transparentno, saj javnosti niso znani končni lastniki nekaterih medijev. Zato je predvsem v primeru medijev, katerih končni lastnik ni neposredni lastnik, težko ugotoviti, kdo je dejanski lastnik medija oziroma kdo v ozadju dejansko odloča o poslovanju medija. Netransparentnost lastništva medijev je srednjeročno veliko tveganje za pluralnost medijev.

Poročilo opozarja še na neurejeno oglaševanje države v medijih in o nedostopnosti podatkov o izvoru oglaševalskih prihodkov posameznih medijskih hiš. Komisija povzema ugotovitve mednarodnega Monitorja medijske pluralnosti, da sta pod političnim nadzorom vsaj dve televizijski postaji, en tiskani in en elektronski medij.

Vlada se na te ugotovitve evropske komisije v svojem odgovoru ni neposredno odzvala. Pri Pod črto smo v naši temi o medijskem lastništvu opozorili na težave, ki jih omenja evropska komisija. Na primeru revije Mladina smo opisali, kako se skriva lastništvo tega medija in da je nemogoče ugotoviti, kdo so dejanski lastniki revije. Na omenjenem primeru smo tudi opisali, kako lahko politiki na oblasti vplivajo na podjetja v državni lasti na način, da slednjim odrejajo, katerim medijem naj namenijo oglaševalski denar.

Na primerih občinskih glasil in medijev pod vplivom stranke SDS pa smo opozorili na politični vpliv na poročanje medijev. V primeru občinskih glasil se javni denar pogosto zlorablja za politično propagando župana občine. V primeru medijev stranke SDS – televizije Nova24TV, spletnega medija nova24tv.si in revije Demokracija, pa smo pokazali sporne izvore financiranja teh medijev in uporabo lažnih novic za politično promocijo stranke SDS.

Končno poročilo evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji naj bi bilo končano do sredine oktobra.

Kategorije: Slovenija

Poletje na Pod črto: Covid raziskava in sporni nadzori policistov ob meji

Čet, 17/09/2020 - 09:00
Ilustracija: Metod Blejec

Ministrstvo za pravosodje je to poletje predlagalo spremembo zakonodaje o delovanju tožilstva, ki bi določala sopodpis vodje tožilstva ob tožilčevi zavrnitvi kazenskih ovadb.

Pri Pod črto smo v zadnjih letih na več primerih pokazali sporno prakso slovenskih tožilcev, ko so s trhlimi argumenti zavrnili primere pregona gospodarskega kriminala ali korupcije na podlagi policijske ovadbe. Zakonodaja, ki je bila sprejeta v času nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja, tožilcem trenutno omogoča, da se sami odločijo ali bodo zavrgli policijsko ovadbo ali bodo nadaljevali s kazenskim pregonom. Nov predlog zakonodaje pa bi določal, da mora z zavrženjem soglašati tudi vodja tožilstva.

To bi bila dodatna varovalka v sistemu, ki bi preprečila, da bi se storilci kaznivih dejanj zaradi neznanja ali pomanjkanja volje posameznega tožilca izognili kazni.

Teme, ki smo jih obravnavali pri Pod črto:

Nove ugotovitve »Covid raziskave« Ilustracija: Metod Blejec

V začetku maja so na podlagi raziskave o okuženosti s koronavirusom v Sloveniji na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete ocenili, da se je do konca aprila z novim koronavirusom (SARS-CoV-2) okužilo med 40.000 in 80.000 prebivalcev Slovenije. Toda na podlagi novih podatkov so pozneje to oceno močno znžali: okužilo naj bi se le okoli 16.000 prebivalcev Slovenije.

Kako je prišlo to tako različnih ocen? Preberite v članku Covid raziskava: občutno znižanje ocene okuženosti v Sloveniji

Sporno policijsko pregledovanje vozil in oseb ob slovenskih mejah

Policijski pregledi oseb in vozil ob slovenskih mejah so neučinkoviti in v nasprotju z zakonom, je pokazalo poročilo notranjega ministrstva iz lanskega leta, ki smo ga pridobili pri Pod črto.

Kaj je bilo narobe pri policijskih pregledih, si lahko preberete v članku Poročilo ministrstva: policija ob meji neupravičeno pregleduje osebe

Razvojni centri slovenskega gospodarstva: vse nepravilnosti

V preglednem članku smo pripravili povezave do vseh nepravilnosti v razvojnih centrih, ki smo jih tekom naše večmesečne preiskave ugotovili pri Pod črto. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je ministrstvo od desetih centrov terjalo vrnitev več kot 60 milijonov evrov javnega denarja.

Vse nepravilnosti najdete v tem članku: Seznam razvojnih centrov, v katerih so ugotovili hujše nepravilnosti

Podrobneje pa smo opisali še dogajanje v razvojnem centru Savinja Žalec. Država od tega centra terja vračilo štirih milijonov evrov.

Več o tem si preberite v članku RC Savinja: vprašljive subvencije za spodbudo informacijskih tehnologij

Če nas raje poslušate, smo problematiko razvojnih centrov predstavili tudi v 24. epizodi našega podkasta Izgubljeni milijoni v razvojnih centrih.

Infografika: vpliv na poročanje Dela

Kako so novinarji izgubili lastništvo v Delu in zakaj je ta izguba lastništva omogočila na sporne prakse vplivanja na urednike in novinarje tega časopisa?

Vse to smo ponazorili v infografiki: Kako lastniki vplivajo na vsebino Dela

Pod črto v javnosti

V poletnih mesecih smo bili zelo dejavni tudi v javnih razpravah na drugih medijih:

Novinar Pod črto Lenart J. Kučić je večkrat komentiral zadnje dogajanje v slovenskem medijskem prostoru:

  • V okviru projekta Civitates je v pogovoru z madžarsko raziskovalko medijev dr. Agnes Urban komentiral uvažanje madžarskega medijskega modela v Slovenijo. Pogovor je dostopen na tej povezavi.
  • V oddaji Studio ob 17:00 je za Radio Slovenija komentiral spremembe medijskega lastništva zaradi koronakrize. Oddaja je dostopna tukaj. V še enem studiu ob 17:00 pa je govoril o vlogi in položaju javnih medijev. Oddaja je dostopna na tej povezavi.
  • Na podkastu Metine liste pa je predstavil našo preiskavo vpliva lastnikov na poročanje slovenskih medijev. Podkast je dostopen na tej povezavi.

Na podlagi našega članka o spornih policijskih nadzorih ob slovenskih mejah so prispevek pripravili v oddaji 24ur. Prispevek si lahko ogledate tu.

Naš članek o vročinskih valovih pa je ekipi ProstoRoža pomagal pripraviti projekt zbiranja lokacij, ki jih prebivalci Ljubljane zaznavajo kot prevroče. Zemljevid zbranih vročih točk so predstavili tukaj.

 

Finančno poročilo za julij 2020

Donacije bralcev: 1388 EUR

Donacije podjetij in podjetnikov: 400 EUR

Razpisi: 1100 EUR

Stroški dela: 23.214,64 EUR* (*Stroški dela ob tekočih vključujejo tudi izplačila dela po projektih v obdobju od 1. 1. 2020 do 30. 6. 2020)

Provizije, davek, administracija in ostalo: 806,35 EUR

Finančno poročilo za avgust 2020

Donacije bralcev: 1779,98 EUR

Donacije podjetij in podjetnikov: 750 EUR

Stroški dela: 3293,43 EUR

Provizije, davek, administracija in ostalo: 142,32 EUR

Kategorije: Slovenija

Epizoda 24: izgubljeni milijoni v razvojnih centrih

Pet, 11/09/2020 - 11:04
Fotografija in ilustracija: Metod Blejec

V tokratni epizodi predstavljamo preiskavo razvojnih centrov slovenskega gospodarstva.

Preiskali in analizirali smo največji razpis za porabo evropskih sredstev za podporo podjetjem do zdaj. Slovenija je namreč 17 razvojnim centrom v začetku leta 2011 dodelila kar 161 milijonov evrov javnih sredstev. Namen sredstev je bil vzpodbuditi raziskave in razvoj v podjetjih, ki bi se združila v razvojnih centrih. Velika in majhna podjetja iz iste panoge v posameznem razvojnem centru naj bi sodelovala pri razvoju novih produktov z visoko dodano vrednostjo. Razvojni centri naj bi postali nekakšno gonilo tehnološkega napredka v Sloveniji.

Prisluhnite epizodi:

Vendar se projekt vzpostavitve razvojnih centrov slovenskega gospodarstva ni izšel po načrtih. Razkrili smo, da je morala država zaradi napak pri porabi javnih sredstev v evropski proračun vrniti 45 milijonov evrov javnega denarja. V nekaterih primerih pa so državni revizorji odgovorne v razvojnih centrih ovadili tudi zaradi suma goljufij z evropskim denarjem. Hujše nepravilnosti pa so državne inštitucije ugotovile pri kar desetih od skupaj sedemnajstih razvojnih centrih.

V podkastu pojasnjujemo, kaj je šlo narobe in zakaj so postali razvojni centri nekakšen TEŠ6 na področju podjetništva.

Med lažnimi študijami, prebarvanimi rabljenimi stroji in napakami ministrstva za gospodarstvo vas tokrat vodimo Taja Topolovec, Anže Voh Boštic in Lenart J. Kučić.

 

Delovanje Pod črto že pet let omogočate bralci in donatorji. Podprite naše delo v 2020 z donacijo po svojih zmožnostih. Vsak evro šteje. DONIRAJ >>

 

Članki o razvojnih centrih, ki jih omenjamo v podkastu

Avtor člankov: Anže Voh Boštic
Vodja/urednica projekta: Taja Topolovec
Urejanje člankov in preverjanje dejstev: Taja Topolovec, Lenart J. Kučić
Lektura: Ana Bogataj
Ilustracije: Metod Blejec
Zasnova infografik: Anže Voh Boštic, Taja Topolovec
Oblikovanje infografik in vizualij: Metod Blejec; Ozadje: Google Earth, Landsat/Copernicus

Kategorije: Slovenija