Podčrto.si

Syndicate content
Ustvarjanje kakovostnega novinarstva
Updated: 16 min 52 sek od tega

Najboljše novinarske zgodbe z vsega sveta

Sob, 13/01/2018 - 00:01

Pri Globalni mreži za preiskovalno novinarstvo (Global Investigative Journalism Network), katere smo Pod črto, vsako leto pripravijo pregled nagrajenih novinarskih zgodb s celega sveta.

Organizacija GIJN je bila ustanovljena leta 2003 in trenutno združuje neprofitnih organizacij 155 organizacij iz 68 držav, ki se posvečajo preiskovalnemu novinarstvu. Med člani GIJN so ameriški Pro Publica, Center for Public Integrity, Center for Investigative Reporting, Britanski The Bureau for Investigative Journalism, in Organised Crime and Corruption Reporting Project (OCCRP). S Pod črto smo člani mreže od decembra 2016.

Za vas smo na podlagi njihovega izbora zbrali nekaj dodatnih idej za branje ta vikend:

Celoten izbor je v angleškem jeziku dostopen na strani Mednarodne mreže za preiskovalno novinarstvo – GIJN.

 

Kategorije: Slovenija

December na Pod črto: počasni kazenski postopki proti vplivnim, davčni dolžniki in neprofitna stanovanja

Sre, 10/01/2018 - 00:01

Leto 2017 smo pri Pod črto sklenili s še eno spremembo na bolje. Že leta 2016 smo opozorili, da stanovanjski skladi ne morejo preverjati premoženja najemnikov neprofitnih stanovanj, če so slednji stanovanje dobili pred letom 2003. Sprememba zakonodaje v letu 2017 pa je omogočila preverjanje teh najemnikov.

Samo ljubljanski in mariborski stanovanjski sklad sta nato našla skupno več kot 150 najemnikov, ki so bili zaradi visokih dohodkov neupravičeni do neprofitne najemnine, in jim začela zaračunavati tržno najemnino.

Naslednji korak, ki bi ga lahko storili vlada in poslanci, je znižanje zakonsko določenega cenzusa za ohranitev neprofitne najemnine. Ta namreč danes znaša nepredstavljivih 2000 evrov. Torej – šele ko posameznik zasluži več kot dve povprečni plači na mesec, mu sklad neprofitno najemnino spremeni v tržno.

Ilustracije: Metod Blejec, Fotografije: Uredništvo Pod črto S čim se bomo pri Pod črto ukvarjali v letu 2018?

V decembru smo si pri Pod črto postavili tudi okvirni načrt našega dela v letu 2018. Pomembno se nam namreč zdi, da bralci in naši podporniki veste, s katerimi tematikami se nameravamo ukvarjati v prihodnosti.

V tem letu se bomo posvetili preiskovanju naslednjih tem:

  • Davčni skrivači – zakaj se zdi, da imamo v Sloveniji dva davčna sistema,
  • Sodni postopki proti bogatim in vplivnim,
  • Delo policije in Sove,
  • Nesmotrna poraba javnih sredstev,
  • Kakovost domov za starejše,
  • Revščina in socialna aktivacija,
  • Priložnosti in pasti delitvene ekonomije,
  • Analiza slovenskega medijskega trga,
  • Razkritja in preiskovalne zgodbe.

Podrobnejšo predstavitev posamičnih tem najdete v prispevku: Katerih področij se bomo na Pod črto lotili v 2018. Tako kot doslej si bomo tudi v letošnjem letu prizadevali, da bi imele naše zgodbe in razkritja učinke in da bi naše delo pripomoglo k spremembam na bolje.

 

Z leve proti desni: Tanja Pirnat, Lenart J. Kučić, Rok Grča, Taja Topolovec, Anže Voh Boštic. (Fotografije: Lenart J. Kučić in Taja Topolovec)

Decembra smo za vas pripravili tudi predstavitev članov uredništva Pod črto. Preberite več o tem, kdo smo in kaj počnemo v prispevku: Kdo smo Pod črto.

 

Ne spreglejte naših decembrskih zgodb:

Zakaj uspe davčnim skrivačem vedno znova prelisičiti finančno upravo

December je bil pri Pod črto precej davčno obarvan. Izogibanje plačilu davkov, ki ga omogoča premalo učinkovita finančna uprava in počasni postopki pred sodišči, namreč v Sloveniji vzpostavljajo dva davčna sistema. Enega za tiste, ki si lahko privoščijo uporabo shem za izogibanja plačilu davka. Drugega pa za ostale, ki moramo svoje davke poravnati. Več o tem si preberite v preglednem članku, v katerem smo strnili naša dognanja o problemu izogibanja plačilu davka.

FURS še zmeraj preveč popustljiv do dolgotrajnih davčnih dolžnikov

V zvezi z davčno politiko smo naredili tudi ponoven pregled dolgotrajnih davčnih dolžnikov. Ugotovili smo, da Sloveniji davke državi več kot leto dni dolguje 2052 podjetij, več kot dve leti pa 1421 podjetij. To kaže na še kar premajhno učinkovitost finančne uprave pri izterjavi davkov.

Zakaj močnim, bogatim in vplivnim uspe prelisičiti pravno državo

Z razlikami med obravnavno posameznikov v Sloveniji je povezana tudi analiza kazenskih procesov v primeru gospodarskega kriminala, utaje davkov, korupcije, zlorabe položaja. Storilci teh kaznivih dejanj so pogosto osebe s politično ali gospodarsko močjo. Kazenski postopki proti njim se pogosto na nenavaden način ustavijo bodisi se vlečejo pet do deset let. Analizirali smo, zakaj je temu tako.

Sova: nepravilnosti pod krinko tajnosti

Kazenski postopki proti močnim in vplivnim niso edino področje, ki šepa v državi. Z očitki o slabem ali celo spornem delovanju se periodično soočajo tudi pri Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Zakaj, smo na podlagi naših dozdajšnjih ugotovitev o delovanju Sove opisali v decembrskem članku.

Prekarno delo

Decembra smo nadaljevali tudi s serijo člankov o prekarnem delu v Sloveniji in Evropi. V članku o evropskih subvencijah smo pokazali dvomljive učinke porabe skoraj 100 milijonov evrov evropskih sredstev za spodbujanje samozaposlitev v Sloveniji. V mnenjskem tekstu pa smo dali kontekst našim dozdajšnjim ugotovitvam o širjenju prekarizacije na evropskem kontinentu.

Ali domovi za starejše primerno poskrbijo za nas?

Konec let smo napovedali še novo temo – preiskavo kakovosti domov za starejše. Preberite uvodni članek nove teme: Kako dobro domovi za starejše poskrbijo za nas in naše bližnje?

Tretji Pod črto podcast: Sistemi, razkritja in spremembe

V najnovejšem podkastu vam na primerih naših zgodb pojasnimo, kako z novinarskim delom dosegati spremembe. Z vami smo tokrat Lenart J. Kučić, Anže Voh Boštic in Taja Topolovec. Govorimo o tem, kako z besedami vplivati na tiste, ki so na pozicijah moči, in kako je mogoče z novinarskim delom dosegati sistemske spremembe. Pa naj gre za vprašanje revščine, prekarizacije, dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe ali dolgotrajne sodne postopke proti posameznikom z močjo in vplivom.

Povedali pa smo tudi, kako je nastal medij Pod črto, kakšno vlogo ste imeli pri tem naši bralci in zakaj je za doseganje sprememb pomembno, da delujemo na dolgi rok.

Vabljeni k poslušanju tretjega Podčrto podkasta!

V tretji epizodi smo z vami Taja Topolovec, Lenart J. Kučić in Anže Voh Boštic. (Fotografija: Rok Grča) Strip #Očrtano

Za vas smo v novembru in decembru pripravljali tudi satiričen komentar resnih tem v besedi in risbi, ki smo ga poimenovali #Očrtano. Humorne ilustracije, ki jih pripravljata Rok Grča in Luka Kravanja, ste lahko našli v večini naših člankov, ki so bili objavljeni v decembru.

Satirična ilustracija #Očrtano , kjer humorno pišemo in rišemo o resnih temah. Avtorja: Luka Kravanja (risba) in Roka Grča (besedilo). Finančno poročilo za december 2017

V decembru nas je z donacijo podprlo podjetje Carvic.

Donacije bralcev: 4470,50 EUR

Donacije podjetij: 500 EUR

Stroški dela: 5415 EUR

Provizije, davek, administracija in ostalo: 847,05 EUR

 

Zahvaljujemo se vsem, ki ste brali in komentirali naše prispevke v preteklem letu, posebno pa vsem, ki ste  naše preiskovalno delo v letu 2017 podprli z donacijo. Naše delo brez vaše podpore ne bi bilo mogoče.

Podpri preiskovalno delo na Pod črto v 2018 z donacijo po svojim zmožnostih. Želim podpreti Pod črto>>>

Kategorije: Slovenija

SDS 450.000 evrov posojila dobila od lastnice dolgotrajnega davčnega dolžnika

Tor, 09/01/2018 - 14:02
Janez Janša. Foto: Wikipedia

Časnik Večer je včeraj poročal o nenavadnem posojilu stranki SDS. Sodeč po posojilni pogodbi, ki jo je pridobil časnik, je javnosti neznana državljanka Bosne in Hercegovine, Dijana Đuđić, stranki konec lanskega leta posodila 450.000 evrov.

Pri Pod črto smo preiskali ozadje Dijana Đuđić in ugotovili, da eno izmed slovenskih podjetij, katerega lastnica je, državi že vsaj dve leti dolguje med 30.000 in 50.000 evrov. Še eno izmed podjetij v lasti Dijane Đuđić pa je vpleteno v sum utaje več kot 300.000 evrov davka.

Dolgotrajni davčni dolžnik

Po pogodbi o posojilu, v katero smo vpogledali tudi pri Pod črto, je Dijana Đuđić pogodbo s stranko SDS, v imenu katere jo je podpisal Janez Janša, pri notarju Jožetu Sikošku sklenila 19. decembra 2017. Đuđić mora posojilo stranki nakazati v treh obrokih po 150.000 evrov – zadnjega v začetku leta 2019. Rok vračila posojila je konec leta 2019, obrestna mera znaša dva odstotka.

SDS je v zameno za posojilo zastavila svoj poslovni delež v družbi Nova obzorja. To podjetje izdaja tednik Demokracija in revijo Škandal24. SDS je v javno objavljenem odzivu na članek Večera na Twitterju zapisala, da je najela kredit pri najboljšem ponudniku.

Eno izmed slovenskih podjetij v lasti Dijane Đuđić, Moj kafein, je obenem finančni upravi že vsaj dve leti dolžno davek. Ta je po podatkih finančne uprave 25. novembra lani znašal od 30.000 do 50.000 evrov, je razvidno iz analize dolgotrajnih davčnih dolžnikov, ki smo jo prejšnji teden objavili na Pod črto.

Postavlja se torej vprašanje, kako je lahko Dijana Đuđić stranki SDS posodila skoraj pol milijona evrov, obenem pa podjetje v njeni lasti že več let ni zmožno plačati desetkrat manjše vsote davka. Dijana Đuđić je sicer lastnica podjetja Moj kafein od marca 2016.

Na stranko SDS smo se obrnili s prošnjo za komentar dejstva, da so si denar izposodili od osebe, katere podjetje je v Sloveniji dolgotrajni davčni dolžnik. S službe za odnose z javnostjo so nam povedali, da zadeve pisno danes ne bodo komentirali.

Sumi utaje davkov

Še bolj nenavadna je zgodba še enega slovenskega podjetja v lasti Dijane Đuđić – ŽML. Podjetje ŽML je od septembra 2016 v stečaju. Dijana Đuđić je lastnica podjetja postala marca tistega leta. Pred tem je bila lastnica in direktorica podjetja Pia Sara Odlag.

Kot je razvidno iz otvoritvenega poročila stečajne upraviteljice Katje Skumavec, je ta v primeru poslovanja podjetja podala naznanilo suma utaje davka in uničenja poslovnih listin.

Finančna uprava je namreč tekom stečaja v podjetju vodila dva inšpekcijska postopka. Inšpektorji so ugotovili, da podjetje ŽML med leti 2013 in 2016 ni plačeval nobenega davka na dodano vrednost. Zato so inšpektorji podjetju odmerili plačilo 305.599 evrov davka.

Davčni inšpektorji so še ugotovili, da poslovna dolumentacija ne odraža dejanskega poslovanja podjetja. Za izdajo računov podjetja ŽML naj bi po prepričanju inšpektorjev v resnici skrbel Roman Stropnik, direktor družbe Poštajner d.o.o., ki je poslovala z družbo ŽML. Stropnik naj bi podjetje ŽML v času, ko je slednjega vodila Pia Sara Odlag, prek navideznih poslov uporabljal za utaje davka na dodano vrednost.

Ti sporni posli naj bi se začeli pri hrvaškem podejtju Betnava, d.o.o., ki je bil izključni dobavitelj podjetja ŽML. ŽML je imel v verigi poslov vlogo tako imenovanega »missing traderja«. Podjetje ŽML naj bi torej od podjetja Betnava dobavljeno blago prodalo družbi Poštajner, d.o.o., vendar ob tem ni plačalo davka na dodano vrednost. Podjetje Poštajner pa je lahko nato uveljavljalo odbitek plačila DDV in se tako izognilo delu plačila DDV. »Ustanovitev in ključne posle stečajnega dolžnika (podjetja ŽML, op. a.), vključno z izdajanjem računom, je vodil zakoniti zastopnik podjetja Poštajner d.o.o […] Namen ustanovitve stečajnega dolžnika je bila zloraba sistema DDV in protipravna pridobitev javnofinančnih sredstev s tem, da je družba Poštajner d.o.o. neutemeljeno uveljavljala pravico do odbitka DDV,« je v poročilu zapisala stečajna upraviteljica.

Glede na to, da v stečajnem postopku podjetja ŽML upraviteljica ni našla nobenega premoženja podjetja ŽML, bo celoten davčni dolg 305.000 evrov ostal nepoplačan.

Tudi v letu 2018 bomo preiskovali nepravilnosti pri delovanju naših političnih veljakov. Podprite nas.

Dijana Đuđić ni dosegljiva

Stečajna upraviteljica Katja Skumavec je od trenutne lastnice Dijane Đuđić v okviru stečajnega postopka želela pridobiti poslovno dokumentacijo podjetja ŽML. Vendar pa z Dijano Đuđić ni mogla priti v stik. Poslovnih listin tako ni mogla pridobiti in zato ministrstvu za pravosodje za Dijano Đuđić predlagala prekrškovno kazen.

Zaradi poslovanja podjetja ŽML pa je, kot rečeno, podala sum utaje davka in ponareditve poslovnih listin. Katja Skumavec nam je v telefonskem pogovoru povedala, da je ovadbe podala zoper neznane osebe, saj ni mogla priti do podatkov, kdo je za domnevne nepravilnosti odgovoren. Je pa za poslovanje podjetja po zakonu načeloma odgovoren njegov direktor, nam je še povedala.

Za komentar ugotovitev stečajne upraviteljice v podjetju ŽML smo se obrnili na Romana Stropnika. V telefonskem pogovoru nam je povedal, da podjetja ŽML ne pozna. Ko smo mu nato po elektronski pošti poslali poročilo stečajne upraviteljice in ga prosili za komentar, pa nam je odgovoril, da komentarja nima.

Stropnikovo podjetje Poštajner d.o.o, ki se danes imenuje NER d.o.o., je prav tako dolgotrajen davčni dolžnik. Po analizi Pod črto finančni upravi že vsaj dve leti dolguje davek. Petindvajsetega novembra lani je dolg NER d.o.o. znašal med milijonom in desetimi milijoni evrov davka. Stropnik nam je v telefonskem pogovoru potrdil, da je na seznamu davčnih dolžnikov, a da davek po njegovem vedenju ni tako visok.

Stranko SDS smo prosili tudi za komentar vloge Dijane Đuđić v podjetju ŽML. Kot rečeno so nam s službe za odnose z javnostjo SDS povedali, da zadeve pisno danes ne bodo komentirali.

Kontaktnih podatkov Dijane Đuđić nismo našli.

Otvoritveno poročilo v stečaju podjetja ŽML

Posodobitev (12. 1. 2018)

Stranka SDS je prek Twitterja 11. januarja 2018 javnost obvestila, da so razdrli posojilno pogodbo z Dijano Đuđić in ji vrnili denar.

Kategorije: Slovenija

Podčrtano: najpomembnejše zgodbe leta 2017

Sob, 06/01/2018 - 00:53

Pred novim letom smo vam razkrili, katerim zgodbam in področjem se nameravamo posvetiti v letu 2018 in kdo sestavlja ekipo, ki z vašo pomočjo piše preiskovalne zgodbe, s katerimi našo družbo spreminjamo na bolje.

Preden s polno paro začnemo objavljati nove zgodbe, pa smo v obliki spletnega časopisa, primernega za branje na vseh napravah, za vas pripravili izbor naših najpomembnejših zgodb leta 2017. Uživajte v branju!

Seznam zgodb:

Zoran Janković – simbol napak sistema

Postopki proti Zoranu Jankoviću se ne tičejo le njega. Razkrivajo sistemske napake našega pravosodja in politike.

Deregulacija brez varovalk: recept za izkoriščanje in prekarizacijo dela

Po desetih letih reform trga dela v EU in pri nas bi morali biti zadovoljni z ugotovitvijo, da je revna samozaposlenost boljša od brezposelnosti.

Zakaj uspe davčnim skrivačem vedno znova prelisičiti finančno upravo

Pobegi v davčne oaze, prepisi podjetij, reševanje s stečaji. Nekaterim uspe vedno znova pretentati finančno upravo. Slednja pa si, kot kaže, zaradi tega ne dela preveč skrbi.

Neenaki v bogastvu, neenaki v zdravju

Prebivalci slabše razvitih delov Slovenije so manj zdravi od prebivalcev razvitega dela države. Sistemskih rešitev za izboljšanje zdravja v najmanj razvitih občinah ni na vidiku.

Shizofrenost slabe banke

Odgovorni nas po eni strani vseskozi prepričujejo, da je s slabo banko vse v najlepšem redu. Po drugi strani pa jo pretresa afera za afero.

Sova: nepravilnosti pod krinko tajnosti

Država bi naši tajni službi dala več pristojnosti, obenem pa se ne odziva na nepravilnosti v njenem delovanju.

Kategorije: Slovenija