Podčrto.si

Syndicate content
Ustvarjanje kakovostnega novinarstva
Updated: 15 min 8 sek od tega

Kako se je jahta Igorja Furlana izmaknila roki davčne uprave

Pet, 17/11/2017 - 00:01
Generalna finančna uprava. Foto: FURS

Septembra 2010 je davčna uprava Igorju Furlanu, očetu bolj znanega poslovneža Roka Furlana, ki se ga je zaradi lastništva betonarn prijel vzdevek »ljubljanski kraj betona«, izročila sklep o pričetku davčnega inšpekcijskega nadzora.

Inšpektorji so želeli preveriti izvor premoženja Igorja Furlana. Kot nam je septembra letos povedal Igor Furlan, je davčno upravo zmotil nakup barke. Od Furlana so želeli dobiti pojasnila, od kod mu denar za nakup čolna.

Maja 2011 so Igorju Furlanu izdali odločbo, s katero so mu naložili plačilo 800.274 evrov dodatnega davka na premoženje nepojasnjenega izvora. Kot je za podcrto.si sicer zatrdil Igor Furlan, davčna uprava pri tem menda ni upoštevala njegovih pojasnil, od kod mu denar.

Ta davčni dolg do danes ni bil izterjan. Davčna uprava bi si lahko del dolga poplačala z zasegom in prodajo barke, ki je bila ob nakupu leta 2007 vredna več kot 800.000 evrov. Vendar je Igor Furlan barko še pred izdajo davčne odločbe prodal drugemu podjetju.

Po ugotovitvah davčnih inšpektorjev je bila prodaja barke fiktivna. Toda, tudi zaradi počasnega ukrepanja davčne uprave jim barke do danes ni uspelo zaseči. Igorju Furlanu, ki je oktobra 2014 šel v osebni stečaj, je sodišče med tem odobrilo odpust obveznosti. Furlanu so bile obveznosti – tudi 800.000 evrov davka, ki ga je dolgoval – odpuščene oktobra letos.

Skrivnostna barka

Kot gre sklepati iz dokumentacije, ki smo jo z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja pridobili od koprskega tožilstva, je že Furlanov nakup barke povezan s sumom kaznivega dejanja utaje davka. Tega dejanja je bil osumljen njegov sin Rok Furlan.

Kot smo že poročali, je koprsko tožilstvo julija letos na okrožno sodišče v Kopru vložilo obtožnico proti Roku Furlanu in še sedmim osebam (med katerimi ni Igorja Furlana) zaradi suma utaje davka na dodano vrednost (DDV) pri uvozu motornih plovil. Obtoženci naj bi z uvozom šestih bark utajili 634.000 evrov davka. Davek so domnevno utajili tako, da so carini prikazali, kot da barke uvažajo za komercialni namen, torej dajanje v najem. V tem primeru so bile barke namreč oproščene plačila DDV. Vendar pa naj bi nato barke preprodali svojim sorodnikom. Slednji so barke uporabljali za lastne potrebe. Zato bi moral biti po prepričanju tožilstva ob uvozu bark plačan tudi DDV.

Po policijski ovadbi in sklepu o uvedbi sodne preiskave sodeč je bil Igor Furlan končni kupec najdražje izmed šestih bark, pri katerih naj bi bil utajen davek – plovila znamke Princess V58, ki je v Sloveniji nosila ime Devotion II. Kot gre sklepati iz dokumentov tožilstva, se je njegov sin Rok Furlan s češkim podjetjem Slot game a.s. v decembru 2006 domnevno dogovoril, da bo plovilo namesto njega osebno formalno kupilo podjetje Electric Technology Company iz Švice. ETC je marca 2007 nato vozilo prodal podjetju Sap Komerc za 870.000 evrov. Sap Komerc je carini ob tem posredoval izjavo, da bo vozilo uporabljal za komercialno dejavnost, torej dajanje v najem. Zato je bilo podjetje oproščeno plačila DDV. Vendar pa je podjetje Sap Komerc le nekaj dni po nakupu plovilo prodalo Igorju Furlanu, očetu Roka Furlana. Ker je plovilo preprodalo fizični osebi, bi moralo podjetje Sap Komerc ob tem plačati 174.000 evrov davka na dodano vrednost  – a tega ni storilo.

Davčni pregled

Kot je razvidno iz sklepa okrožnega sodišča v Ljubljani, ki smo ga prav tako pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, so 3. septembra 2010 Igorju Furlanu vročili sklep o uvedbi davčnega nadzora nad njegovimi financami.

Kot nam je v pogovoru pojasnil Igor Furlan, je davčna uprava pregledala njegove osebne finance med letoma 2005 in 2009. V tem času je kupil barko. Davčna uprava je po Furlanovih besedah ugotovila, da v tem času ni zaslužil toliko denarja, da bi si lahko barko tudi privoščil. Zato mu je 17. maja 2011  izdala odločbo, s katero mu je obdavčila premoženje neznanega izvora in mu naložila plačilo dobrih 800.000 evrov davka.

Furlan je za podcrto.si povedal, da ugotovitev, da si v tistem obdobju glede na njegove takratne prihodke barke ne bi mogel privoščiti, drži. Takrat je bil namreč že nekaj let v pokoju. Po njegovih besedah pa davčni inšpektorji niso upoštevali dejstva, da je barko kupil iz prihrankov. Te je, kot je pojasnil, med drugim nabral iz dediščine po umrlem očetu, ki je imel bančni račun v Švici. Prav tako je del svoje plače po lastnih besedah dobival iz švicarske podružnice Smelta, saj naj bi nekateri projekti, ki jih je vodil, potekali prek te podružnice. Po njegovih besedah davčne uprave te informacije niso zanimale. Na davčno odločbo se je večkrat pritožil, trenutno pa o pritožbi odloča upravno sodišče, nam je še pojasnil.

Prodaja barke

Del od omenjenih 800.000 evrov davka, ki se je marca 2017 zaradi zamudnih obresti povečal na skoraj milijon evrov, bi si davčna uprava lahko povrnila tudi z zasegom in prodajo barke Devotion II v lasti Igorja Furlana.

Vendar je Igor Furlan barko po sodnih dokumentih sodeč 22. decembra 2010, torej še med inšpekcijskim nadzorom, uradno za 420.000 evrov prodal podjetju Lendmark v lasti Blaža Drašlerja. Drašler je sicer poslovno povezan z Igorjevim sinom Rokom Furlanom.

Po mnenju davčne uprave je Igor Furlan barko še pred koncem nadzora prodal, da bi se izognil plačilu za tem odmerjenega davka. Igor Furlan je za Pod črto povedal, da je s prodajo barke takrat poplačal nekatere svoje upnike.

Kot rečeno, je davčna uprava odločbo Igorju Furlanu z odmero dodatnih 800.000 evrov davka nato izdala 17. maja 2011. Odločba je postala izvršljiva 30. junija tistega leta.

Furlan takrat davka ni poravnal. Nato pa je davčna uprava potrebovala kar dve leti in pol, da je z vloženo tožbo na sodišču pričela postopek izpodbijanja prodaje barke podjetju Lendmark. Kot je razvidno iz sklepa o prepovedi odtujitve in obremenitve barke Devotion II, je davčna uprava predlog za izdajo tega sklepa in nato tožbo za dosego ničnosti prodaje vložila šele 20. decembra 2013.

Davčna uprava je v vmesnem času ugotovila, da je bila prodaja barke Lendmarku najverjetneje fiktivna. Kot je zapisano v sklepu sodišča, naj bi Lendmark Igorju Furlanu nakazal le 75.000 evrov od 420.000 evrov kupnine za barko. Še več, tudi omenjenih 75.000 evrov naj bi Lendmarku zagotovilo eno izmed podjetij, katerega edini lastnik je bil Igor Furlan. Na podlagi teh ugotovitev davčne uprave je sodišče 24. decembra 2013 tudi izdalo sklep, ki je Lendmarku prepovedal prodajo ali obremenitev ladje. Če bo davčna uprava v tožbi uspela dokazati, da je bila prodaja barke fiktivna, bo to lahko zasegla in z njo poplačala del davčnega dolga Igorja Furlana. Tožba na sodišču do danes ni končana.

Barka Princess V58-Devotion II Foto: getmyboat.com Počasni inšpektorji

Vprašanje, ki se postavlja ob postopanju davčne uprave v tem primeru, je, zakaj so potrebovali kar dve leti in pol, da so na sodišču sprožili spor v zvezi s prodajo barke Lendmarku. Namreč, v dveh letih in pol se je vrednost barke najverjetneje precej zmanjšala. Zato bo finančna uprava ob morebitni uspešni tožbi za barko iztržila manj, kot bi lahko.

Še večjo nevšečnost lahko davčni upravi povzroči zaplet s podjetjem The E-Emporium Limited. To podjetje je namreč po javno dostopnih podatkih decembra 2011 nad barko Devotion II vpisalo zastavno pravico. Z barko je tako The E-Emporium Limited zavaroval domnevni dolg podjetja Lendmark.

Spomnimo, odločba o odmeri davka Igorju Furlanu je postala izvršljiva 30. junija 2011. Zato bi lahko davčna uprava sodišču prepoved obremenitve barke predlagala že takrat. Obremenitev barke s terjatvijo podjetja The E-Emporium Limited do Lendmarka pa še slabša položaj davčne uprave v sporu. Sodišče bi lahko odločilo, da je do barke kot upnik do podjetja Lendmark upravičen The E-Emporium Limited, in ne davčna uprava.

Pripravljeni na nove zgodbe? Zbiramo sredstva za delovanje v prihodnjem letu, v katerem bomo nadaljevali s preiskovanjem uspešnosti dela organov pregona in finančne uprave. Podprite naše delo v 2018 z donacijo.

Povezave med podjetji

Lastniki oziroma zastopniki podjetij Lendmark in The E-Emporium Limited so sicer poslovno povezani s sinom Igorja Furlana, Rokom Furlanom. Direktor in lastnik podjetja Lendmark, Blaž Drašler, je direktor podjetja Nauportus. Lastnik Nauportusa pa je prav Rok Furlan.

Med direktorji podjetja The E-Emporium Limited pa najdemo Barbaro Podlogar in Aleša Alojzija Rusa. Trenutna direktorica E-Emporiuma Barbara Podlogar je bila v preteklosti prokuristka zloglasnega podjetja Orion, Aleš Alojzij Rus pa je bil vodja sektorja za finance v Orionu. Orion je ob prelomu tisočletja postal medijsko znan, ker naj bi služil z oderuškimi posojili. Kot smo maja letos razkrili na podcrto.si, je policija proti Roku Furlanu in Alešu Alojziju Rusu leta 1999 podala kazensko ovadbo, ker naj bi tudi s pomočjo podjetja Orion utajila za skoraj milijon evrov (preračunano na današnjo vrednost) davkov pri uvozu luksuznih avtomobilov v Slovenijo. Postopek proti Furlanu in Rusu je leta 2005 zastaral.

Za komentar primera smo poleg Igorja Furlana prosili še Roka Furlana in Blaža Drašlerja, lastnika Lendmarka. Rok Furlan se na naše zaprosilo ni odzval. Blaž Drašler pa je v odgovoru zapisal, da je v tožbi glede lastništva barke sodišče zaradi formalnih napak enkrat že zavrnilo tožbeni zahtevek finančne uprave. Sodba je bila po pojasnilu Drašlerja nato razveljavljena, v ponovnem postopku pa naj bi prvostopenjsko sodišče znova zavrnilo zahtevek finančne uprave. Ta sodba še ni pravnomočna.

Drašler je tudi zapisal, da je bila plačana celotna kupnina za barko. Potrdil je, da je Lendmark posloval s podjetjem v lasti Igorja Furlana, in ob tem zapisal, da lahko podjetje Lendmark denar iz tega poslovanja porabi po svoji lastni presoji. »Četudi bi bilo moč govoriti o tem, da so točno ta sredstva bila porabljena za nakup čolna, to ne pomeni, da kupnina ni bila plačana,« je še zapisal Drašler.

Drašlerja smo prosili za kopije sodb sodišča, vendar se na to našo prošnjo ni odzval.

Vprašanja, med drugim tudi to, zakaj so potrebovali kar dve leti in pol za vložitev tožbe za zaseg barke, smo poslali tudi na finančno upravo. Odgovorili so nam, da posameznih primerov ne morejo komentirati.

Ostalo premoženje Igorja Furlana

Kot rečeno, je šel Igor Furlan oktobra 2014 v osebni stečaj. Še marca letos je bil davčni upravi dolžan dobrih 795.000 evrov davka in dobrih 196.000 evrov obresti na davčni dolg – skupno torej slabih 993.000 evrov.

Furlanov osebni stečaj se je končal konec oktobra letos, ko mu je sodišče odpustilo vse obveznosti. Furlan tako uradno državi ni dolžan ničesar več.

Vendar pa bi sodišče odpust obveznosti lahko preklicalo, če bi zdajšnja finančna uprava uspela dokazati, da je Furlan barko prepisal na podjetje Lendmark z razlogom, da bi se izognil njenemu rubežu in poplačilu davka. Po pojasnilih stečajnega upravitelja Aljoše Markoviča, ki smo ga povprašali za mnenje v primerih, kot je Furlanov, lahko ob naknadno najdenemu premoženju dolžnika sodišče prekliče odpust obveznosti. Ta tudi ne ustavi tožb o premoženju, ki so že v teku.

Kot smo sicer že pisali, je bil Igor Furlan pred osebnim stečajem tudi lastnik več nepremičnin – med drugim stanovanja v Ljubljani, v portoroški Luciji in hiše na Brezovici pri Ljubljani. Z zasegom in prodajo teh nepremičnin bi si finančna uprava lahko poplačala večino ali ves davčni dolg Furlana. Vendar je lastnik nepremičnin že pred tem postalo britansko podjetje Carlton Invest. Končno lastništvo slednjega pa ni znano.

Davčna uprava na sodišču izpodbija tudi prenos lastnine nepremičnin na Carlton Invest. Z zahtevo po začasni odredbi za prepoved odtujitve in obremenitve stanovanj pa v tem primeru ni uspela. Furlan je namreč sodišču predložil bančno potrdilo, da mu je Carlton Invest za nepremičnine plačal. Davčna uprava je sodišče sicer opozorila, da na bančnem potrdilu ni številke transakcijskega računa, na katerega naj bi Furlan prejel kupnino od prodaje nepremičnin. Zato ne morejo preveriti, ali je Carlton Invest Furlanu nepremičnine tudi dejansko plačal. Sodišče pa je razsodilo, da je potrdilo brez številke računa zadosten dokaz o verjetnosti plačila za nepremičnino in zato ni odobrilo odredbe o zavarovanju nepremičnin.

Igor Furlan je sicer za podcrto.si v zvezi s podjetjem Carlton Invest povedal, da ni njegov lastnik. Ni pa želel izdati, s kom iz podjetja se je dogovoril za prodajo premoženja.

Preberite še: Zakaj pišemo o poslih Roka Furlana

Kategorije: Slovenija

Rok Furlan obtožen utaje davka pri uvozu bark

Čet, 16/11/2017 - 00:01
Barka Princess V58-Devotion II, pri uvozu katere naj bi obtoženci utajili 174.000 evrov davka. Foto: getmyboat.com

Koprsko tožilstvo je v začetku julija letos proti ljubljanskemu poslovnežu Roku Furlanu, ki se ga je zaradi lastništva betonarn prijel vzdevek »ljubljanski kralj betona«, in še sedmim osumljencem na koprsko okrožno sodišče vložilo obtožnico zaradi suma storitve kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti. Kot so nam sporočili s koprskega sodišča, obtožnica še ni pravnomočna.

Furlan je osumljen, da je s še sedmimi osebami v letih od 2005 do 2007 sodloval v shemi utaj davka na dodano vrednost (DDV) pri uvozu motornih plovil v Slovenijo, je razvidno iz policijske ovadbe in sklepa o uvedbi sodne preiskave, ki smo jo od koprskega tožilstva pridobili z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja.

Po ugotovitvah podcrto.si je policija tožilstvu v preteklosti podala že vsaj devet kazenskih ovadb proti Furlanu zaradi suma utaje davka, oškodovanja upnikov, goljufije, ponareditve poslovnih listin in celo napada na policista. Šest izmed njih je bodisi zastaralo bodisi je tožilstvo odstopilo od pregona. V enem primeru je sodišče postopek ustavilo v fazi sodne preiskave. V primeru suma oškodovanja upnikov je postopek še odprt. V devetem primeru, sumu utaje davka pri uvozu motornih vozil, pa je, kot rečeno, tožilstvo vložilo obtožnico.

Izmed vseh je to torej prvi postopek proti Furlanu, ki je prestal sodno preiskavo in v katerem bi se lahko v primeru pravnomočnosti obtožnice pričelo sojenje. Obtožnice nam s koprskega sodišča niso želeli posredovati, saj ta še ni pravnomočna.

Sum utaje DDV

V sodni preiskavi v primeru suma utaje DDV pri uvozu plovil je tožilstvo Roka Furlana navedlo kot prvoobdolženega, je razvidno iz zahteve za sodno preiskavo. Furlan naj bi tako v sodelovanju s še sedmimi osebami zasnoval oziroma sodeloval v shemi preprodajanja motornih plovil, s katero so domnevno utajili 634.443 evrov davka. V zadevi sta med drugimi obtoženi še dve medijsko znani osebi – podjetnika Aleš Čepin in Andrej Jeršič, ki zaradi nepovezanega primera utaje davkov pri uvozu avtomobilov že prestaja zaporno kazen.

Obtoženi naj bi davek utajili z uvozom šestih motornih plovil v Slovenijo, vrednih od dobrih 300.000 evrov do slabih 900.000 evrov. Na koncu so lastniki plovil, ki so jim obtoženi omogočili izognitev plačila DDV, postali sorodniki nekaterih izmed obtoženih – med drugimi tudi oče Roka Furlana, Igor Furlan.

Operacija utaje davkov je po ugotovitvah policije in tožilstva potekala na sledeč način. Najprej so se nekateri izmed obtoženih s podjetji, ki se ukvarjajo s prodajo plovil, dogovorili, da bo plovilo kupila ena izmed treh družb, ustanovljenih izven Evropske unije – Electric Technology Company (ETC) iz Švice, Alfa Marine LLC iz ZDA ali Platz Limited iz Gibraltarja. Nato so te družbe plovilo prodale bodisi  družbi Europrojekt, d. o. o. bodisi družbi Sap Komerc, d. o. o. Europrojekt in Sap Komerc sta nato podpisala deklaracijo, da plovilo v Slovenijo uvažata z namenom komercialne uporabe plovila, torej dajanja plovila v najem. V takšnem primeru je bil namreč uvoznik plovila v Slovenijo oproščen plačila DDV na kupljeno plovilo. Vendar pa Sap Komerc in Europrojekt plovil nista uporabila v komercialne namene, temveč so lastniki teh plovil nato postali družinski člani nekaterih obtoženih. Zato bi Sap Komerc in Europrojekt morala plačati tudi DDV na kupljeno plovilo.

Poglejmo primer uvoza najdražjega plovila v Slovenijo, motornega čolna znamke Princess V58, ki je v Sloveniji nosilo ime Devotion II. Kot gre sklepati iz dokumentov tožilstva, se je Rok Furlan s češkim podjetjem Slot game a.s. v decembru 2006 domnevno dogovoril, da bo plovilo namesto njega osebno formalno kupilo podjetje Electric Technology Company iz Švice. ETC je marca 2007 nato vozilo prodal podjetju Sap Komerc za 870.000 evrov. Sap Komerc je carini ob tem posredoval izjavo, da bo vozilo uporabljal za komercialno dejavnost, torej dajanje v najem. Zato je bilo podjetje oproščeno plačila DDV. Vendar pa je podjetje Sap Komerc le nekaj dni po nakupu plovilo prodalo Igorju Furlanu, očetu Roka Furlana. Ker je plovilo preprodalo fizični osebi, bi moralo podjetje Sap Komerc ob tem plačati 174.000 evrov davka na dodano vrednost  – a tega ni storilo.

Poleg Igorja Furlana, očeta Roka Furlana, naj bi bili končni kupci plovil, pri katerih je bil domnevno utajen DDV, še oče, mama, dva bratranca in stric treh soobtoženih v zadevi.

Petsto evrov za slamnatega direktorja

Kot je razvidno iz tožilske dokumentacije, naj bi bili podjetji Sap Komerc in Europrojekt ustanovljeni prav z namenom utaje DDV. Direktorja in lastnika podjetij Sap Komerc in Europrojekt, Peter O. in Primož B., ki sta po naših informacijah prav tako med obtoženimi, naj bi ti dve podjetji ustanovila na podlagi navodil nekaterih ostalih članov združbe. Peter O. naj bi tako za ustanovitev Sap Komerca dobil 500 evrov. Primož B. pa naj bi v zameno za ustanovitev podjetja Europrojekt dobil službo v podjetju MP3, d. o. o., z mesečno plačo takratnih 130.000 tolarjev. Družbo MP3 je soustanovil Andrej Jeršič.

Ključne dokaze, da sta Peter O. in Primož B. le slamnata direktorja družbe, je po tožilskih dokumentih sodeč policija našla pri enem izmed obtoženih v zadevi – po naših podatkih v enem izmed prebivališč družine Andreja Jeršiča. Policija je med hišno preiskavo v kurilnici pod pečjo našla več USB-ključkov, ki so vsebovali dokumentacijo, povezano z uvozom plovil. Ta dokumentacija naj bi bila med drugim eden izmed dokazov, da poslovanja družb Sap Komerc in Europrojekt in s tem celotne sheme domnevne utaje DDV v resnici nista vodila njena formalna direktorja. Po naših informacijah naj bi shemo po prepričanju tožilstva v resnici vodila Rok Furlan in Andrej Jeršič.

Za komentar obtožnice smo prosili Roka Furlana, Andreja Jeršiča, pa tudi Aleša Čepina. Rok Furlan se na našo prošnjo za komentar ni odzval. Nam je pa že letos spomladi povedal, da ovadb proti sebi ne želi komentirati. Prošnjo za komentar smo zaprtemu Andreju Jeršiču posredovali prek uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Z uprave so nam sporočili, da Jeršič zadeve ne želi komentirati. Aleš Čepin pa nam je povedal, da je le kupec enega izmed čolnov, za katerega davek ni bil poravnan. Toda davka ni poravnalo podjetje, zato ne bi smeli obtožiti njega. Meni, da se je v kazenskem postopku znašel le zato, ker je medijsko znana oseba.

Za komentar smo želeli prositi tudi uradna direktorja Sap Komerca in Europrojekta, Petra O. in Primoža B. Njunih kontaktov nismo našli. Peter O. je sicer za Delo že leta 2012 pojasnil, da so mu ukradli identiteto in z njegovimi podatki ustanovili podjetje Sap Komerc. Primož B. pa je novinarki Dela Anuški Delić v zvezi s primerom leta 2013 povedal, da »ga novinarji po krivem vlačijo naokoli«, kot je Delić zapisala v članku.

Pripravljeni na nove zgodbe? Zbiramo sredstva za delovanje v prihodnjem letu, v katerem bomo nadaljevali s preiskovanjem uspešnosti dela organov pregona in finančne uprave. Podprite naše delo v 2018 z donacijo.

Dolgotrajen postopek

Postopek v primeru suma utaje DDV pri uvozu plovil sicer traja že vrsto let. Kot rečeno, so bila domnevna kazniva dejanja storjena med letoma 2005 in 2007. Sporne posle je nato zaznala carina, ki je policiji v letih 2010 in 2011 posredovala dve ovadbi in dopolnitve ovadb v omenjenem primeru.

Kriminalisti koprske policijske uprave so nato zadevo preiskali relativno hitro in oktobra 2012 na koprsko tožilstvo poslali kazensko ovadbo, v kateri so nezakonitih dejanj v zvezi z utajo davka pri uvozu plovil osumili kar 18 oseb.

Tožilstvo je nato marca 2013 na okrožno sodišče v Kopru proti le še devetim obdolženim poslalo zahtevo za sodno preiskavo v primeru. Sklep o preiskavi pa je sodišče izdalo šele dve leti in pol pozneje – novembra 2015. Pred izdajo sklepa mora sicer preiskovalni sodnik po zakonu opraviti razgovore z vsemi obdolženimi.

Kot so nam sporočili s koprskega tožilstva, so 4. julija letos proti osmim obdolženim v tem primeru na okrožno sodišče v Kopru vložili obtožnico. S sodišča pa so nam sredi oktobra sporočili, da so obtoženci na obtožnico podali ugovore. O ugovorih bo odločil izvenobravnalni senat sodišča. »Ker gre za obsežno zadevo, odločitve senata ni pričakovati v krajšem času,« so še zapisali na sodišču.

Preberite še: Zakaj pišemo o poslih Roka Furlana

Kategorije: Slovenija

Vabljeni na decembrsko »Open data« srečanje

Tor, 14/11/2017 - 00:01

Zadnje letošnje Open data srečanje bo v četrtek, 7. decembra na že znani lokaciji v Kreativnem centru Poligon na Tobačni ulici 5 v Ljubljani. Zaradi želja nekaterih udeležencev, da bi se srečanja lažje udeležili ob poznejši uri, vas opozarjam, da se bo srečanje tokrat začelo ob 19. uri in ne ob 18. uri, kot ste bili vajeni do zdaj.

Dobrodošli ste vsi, ki podatke pridobivate, čistite, obdelujete, analizirate, vizualizirate ali pa vas področje zanima in bi se radi spoznali z njim. Za udeležbo na srečanju prijava ni potrebna – le pridite in spoznajte člane open data skupnosti!

Poleg druženja in spoznavanja članov open data skupnosti je namen srečanja tudi omogočiti predstavitev vaših open data projektov. V Poligonu je na voljo tudi brezžična povezava z internetom in projektor s platnom za predstavitev vaših projektov, povezanih z odprtimi podatki. Vsi, ki bi želeli udeležencem predstaviti svoj projekt in jih povprašali za mnenje ali nasvet, pišite na anze@podcrto.si, da bomo organizirali vse potrebno in napovedali vašo predstavitev. Projekti so lahko profesionalni, ali pa takšni, s katerimi se ukvarjate v prostem času. Lahko so ljubiteljski ali komercialni. Zaradi dozdajšnje precejšnje obiskanosti srečanj ste lahko prepričani, da boste dobili dovolj odzivov, mnenj, konstruktivnih kritik in predlogov za izboljšav za svoj projekt.

Kaj: Srečanje Open Data Ljubljana

Kdaj: četrtek, 7. december od 19h dalje

Kje: Kreativni center Poligon, Tobačna ulica 5, Ljubljana (prvo nadstropje, nad upravno enoto)

Zemljevid: lokacija Kreativnega centra Poligon

Če želite biti na tekočem z vsemi Open data dogodki, ki jih organiziramo, se prijavite na spodnje e-novice. Prijavljenim bomo na zbrane e-naslove pošiljali izključno informacije, ki so povezane z Open data srečanji. E-naslovov in ostalih informacij o prijavljenih ne bomo posredovali nikomur.

Želim, da me obveščate o Open data dogodkih: Prijavljam se na Open data E-Novice. E-naslov

//

Kategorije: Slovenija

Neenaki v bogastvu, neenaki v zdravju

Pon, 13/11/2017 - 00:01
Zdravje v Sloveniji. Ilustracija: Metod Blejec

Največji problem revščine je ta, da hrani sama sebe. Kljub temu, da imajo v Sloveniji vsi ljudje na papirju enake možnosti za življenje, izobrazbo in doseganje življenjskih ciljev, v praksi to največkrat ni res.

Otrok, ki je rojen v revnemu okolju in v njem odrašča, je v primerjavi z bogatejšim sosedom prikrajšan. Bolj verjetno je, da bo prikrajšan za obšolske aktivnosti, za šolske izlete, morda celo za zdravo hrano ali prepotrebne informacije o zdravem življenjskem slogu, ki bodo vplivale na njegove življenjske odločitve. Neenakosti se skozi življenje kopičijo in se končno izrazijo v slabši kakovosti življenja in krajši življenjski dobi. Po svetu naj bi glede na podatke iz revije The Lancet revščina skrajšala življenje za nekaj več kot 2 leti, v Sloveniji naj bi najnižje izobraženi po nekaterih raziskavah živeli 7 let manj od slovenskega povprečja.

Da revščina vpliva na zdravje prebivalstva, nakazuje tudi naša analiza zdravstvenega stanja prebivalcev Slovenije.

Satirična ilustracija: Luka Kravanja; Tekst: Rok Grča

Letos junija smo na podcrto.si izrisali zdravstveno sliko prebivalcev Slovenije. S pomočjo kazalnikov zdravstvenega stanja v posamezni občini in upravni enoti, ki jih je lansko leto izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), smo izračunali indeks zdravstvenega stanja v posamezni slovenski občini in upravni enoti, indeks pa vrisali na zemljevid Slovenije.

Izkazalo se je, da je zdravstveno stanje prebivalstva po različnih predelih Slovenije zelo različno. Razlik ne vidimo samo na ravni občin ali na ravni regij, temveč celo na ravni kohezijskih regij: ljudje v zahodni polovici države so bolj zdravi kot na vzhodu.

V Vzhodni Sloveniji ljudje praviloma pogosteje obolevajo za rakom, pogosteje se zdravijo zaradi povišanega krvnega tlaka, prebivalci si v starosti pogosteje zlomijo kolk in pogosteje se zdravijo zaradi duševnih bolezni. Prebivalci Zahodne Slovenije nimajo tako velikih težav z boleznimi, povezanimi z alkoholom, ne obolevajo tako pogosto za sladkorno boleznijo in potrebujejo manj dni bolniške odsotnosti kot prebivalci vzhodnega dela države. Razlika med vzhodom in zahodom Slovenije ni v niansah, temveč v celotnem splošnem zdravstvenem stanju populacije.

Zemljevid zdravstvenega stanja prebivalcev Slovenije. Za podrobnosti klikni na posamezno upravno enoto.

Temeljni razlog, da so prebivalci vzhodne Slovenije slabšega zdravja od prebivalcev zahodne, so ekonomsko-socialne razmere. V vzhodni polovici države je brezposelnost višja. Na vzhodu tretjina ljudi težko ali zelo težko preživi z mesečnimi prihodki – na  zahodu je takšnih manj kot četrtina. Na vzhodu je reven vsak sedmi Slovenec, medtem ko je na zahodu reven zgolj vsak osmi. Na razlike v zdravstvenem stanju do neke mere res vplivajo prostorske specifike in tradicija, a kot lepo pokaže primer Cankove, majhne občine v Pomurju, kjer je zdravstveno stanje najslabše v Sloveniji, je razvitost območja tista, ki določa končno usodo tamkajšnjega prebivalstva.

Na podcrto.si smo dodatne potencialne razloge za neenako zdravstveno stanje Slovencev poiskali na območjih, ki so se izkazala za najmanj zdrava. Poleg Prekmurja smo obiskali še Koroško in Zasavje ter lokalne strokovnjake in prebivalstvo povprašali o njihovih pogledih na situacijo.

Strokovnjaki se zavedajo, da je slaba zdravstvena slika posledica slabega ekonomskega stanja regije, a slabo zdravstveno stanje prebivalcev je lahko posledica tudi nekaterih regionalno specifičnih razlogov. Zasavje je bilo v preteklosti zaradi industrije precej onesnaženo, kar še danes negativno vpliva na zdravje prebivalcev te regije. Za Koroško naj bi bilo po drugi strani značilno, da se ljudje bojijo obiska pri zdravniku in bolezni same, zaradi česar niso ustrezno zdravljeni.

Večina lokalnih strokovnjakov kot veliko težavo izpostavlja še pomanjkanje zdravnikov družinske medicine.

Premalo zdravnikov

Nobenega dvoma ni, da se Slovenija sooča s pomanjkanjem družinskih zdravnikov. Odkar smo na podcrto.si pred več kot dvema letoma na težavo opozorili prvič, so se razmere po uradnih podatkih sodeč še poslabšale – povprečen zdravnik družinske medicine v Sloveniji ima po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) opredeljenih približno 2400 glavarinskih količnikov. Zdravniki obremenjenosti ne določajo po številu pacientov, temveč po glavarinskih količnikih, saj ta merska enota upošteva tudi zahtevnost obravnave posameznega pacienta (starejši in dojenčki imajo na primer višji glavarinski količnik kot najstniki, ki praviloma ne potrebujejo veliko zdravniške obravnave). Svetovno sprejemljiva norma je 1500 glavarinskih količnikov na enega zdravnika družinske medicine. Najbolj obremenjeni zdravniki v Sloveniji to normo presegajo za več kot dvakrat.

To je problematično iz več razlogov. »Preveliko število pacientov na dan pomeni premalo časa, namenjenega enemu bolniku,« je že maja za podcrto.si povedala Zalika Klemenc Ketiš iz Združenja zdravnikov družinske medicine. To pa prinaša »nezmožnost celostne obravnave bolnika, slabše posvečanje študentom, specializantom in podobno«. Pomanjkanje zdravnikov slabša kvaliteto zdravstvene oskrbe v Sloveniji in zadostno število zdravnikov družinske medicine bi vsekakor izboljšalo pregledanost populacije, zmanjšalo število napak in s tem zdravstveno stanje v Sloveniji.

A problem neenakega zdravstvenega stanja Slovencev sega globlje. Pomanjkanje zdravnikov namreč ni le značilnost vzhodne polovice države. Zdravnikov primanjkuje povsod, poleg tega se stanje zelo hitro spreminja. Glede na to, da je veliko zdravniških izpostav zelo majhnih in za celotno prebivalstvo skrbi le okoli deset zdravnikov, lahko že izostanek ali pridobitev enega novega zdravnika tehtnico nagne v povsem drugo stran. Če je še lanskega maja veljajo, da je največje pomanjkanje zdravnikov v Slovenj Gradcu, je avgusta letos ta titula pripadla Logatcu.

Povprečno število glavarinskih količnikov na enega zdravnika družinske medicine, 31. avgust 2017. Za podrobnosti klikni na posamezno območno enoto oz. izpostavo. (V izračunanem povprečju glavarinskih količnikov na enega zdravnika v izpostavi Metlika nismo upoštevali ene zdravnice, katere povprečje po pojasnilih ZZZS ni odražalo realnega stanja).

Pomanjkanje zdravnikov družinske medicine ali dostopnost zdravstva na primarni ravni torej ne more biti razlog za to, da je zdravstveno stanje prebivalcev ene polovice države slabše od zdravstvenega stanja prebivalcev iz druge polovice države. Glavna težava je v različni razvitosti posameznih predelov Slovenije, zato je edina rešitev obravnava problema na državni ravni.

Pripravljeni na nove zgodbe? Zbiramo sredstva za delovanje v prihodnjem letu, v katerem bomo nadaljevali z analizo težav v slovenskega zdravstvenga sistema in iskanju možnih rešitev zanj. Podprite naše delo v 2018 z donacijo.

Nacionalni problem zahteva rešitve na nacionalni ravni

Dejstvo, da zemljevid zdravstvenega stanja v državi Slovenijo razseka na pol, je nacionalni problem. Na ravni občin in lokalnih skupnosti se gotovo lahko zgodijo pomembne spremembe – občine lahko bolje informirajo svoje prebivalstvo, jim ponudijo aktivnosti, ki so namenjene skrbi za zdravje in s tem vplivajo na izboljšanje nekaterih zdravstvenih dejavnikov. A država je tista, ki mora s sodelovanjem med različnimi sektorji v končni fazi poskrbeti za to, da se bodo razlike med vzhodom in zahodom začele zmanjšale.

Nekatera ministrstva naj bi problem že naslavljala – tako ministrstvo za zdravje na primer sporoča, da je zmanjševanje neenakosti v zdravju že pomemben cilj resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva. Ampak tako kompleksna problematika zahteva celotno obravnavo in le s sodelovanjem med različnimi resorji – gospodarstvom, socialo in zdravstvom – lahko Slovenija enake pogoje ponudi vsem svojim državljanom, neodvisno od njihove lokacije. Za to, da bodo imeli vsi Slovenci enake možnosti za kvalitetno življenje, potrebujemo nacionalno strategijo zmanjševanja družbene neenakosti in vlaganje v manj razvite predele države. Takšne strategije trenutno ni na vidiku.

Kategorije: Slovenija