Podčrto.si

Syndicate content
Ustvarjanje kakovostnega novinarstva
Updated: 19 min 57 sek od tega

Sodni postopki se vlečejo in padajo, tožilstvo in policija pa se sprenevedata

Čet, 13/12/2018 - 00:01
Ilustracija: Metod Blejec

Novo leto, nove nepravilnosti pri delovanju policije in tožilstva, o katerih smo poročali pri Pod črto. V tem letu smo se ukvarjali z nezakonitim hranjenjem profilov DNK v policijskih bazah in počasnimi kazenskimi postopki proti bogatim in vplivnim.

Preiskovanja delovanja organov odkrivanja in pregona se pri Pod črto lotevamo sistematično in dolgoročno. V Sloveniji namreč primanjkuje nadzora civilne družbe nad delovanjem obeh inštitucij. Eden izmed razlogov za to je tudi dejstvo, da mediji precej malo poročajo o nepravilnostih v delovanju policije in tožilstva.

A teh nepravilnosti je veliko. V preteklih letih smo na Pod črto razkrili primere nezakonitega pridobivanja podatkov o bralcih spletnih portalov in slabo zaščitenost policijskega komunikacijskega sistema Tetra. Pisali smo o spornih poslih s sistemom Tetra in o nezakonitih vdorih policijskega informatorja Dejana Orniga v zasebno korespondenco posameznikov po naročilih in s pomočjo kriminalistov.

Skupna značilnost vseh primerov je bila odsotnost sprejemanja odgovornosti pri policiji. Po ugotovljenih nepravilnostih so te v nekaj primerih odpravili. A za nezakonito delo ni bil sankcioniran nihče.

Padli postopki zaradi hrambe profilov DNK

Podobna zgodba se ponavlja tudi v primeru, o katerem smo pisali v zadnjem letu. Preiskovali smo nezakonito hranjenje profilov DNK posameznikov, zaradi katerih padajo primeri na sodišču.

Spomnimo: letos spomladi smo razkrili zgodbo o primeru posilstva, kjer je bil zaradi napačne hrambe profila DNK obtoženec na sodišču oproščen.

Posilstvo se je zgodilo že leta 2014. Policija je uspela pridobiti biološke sledi storilca. Nato je te sledi primerjala z lastno bazo profilov DNK in s tem ugotovila identiteto posiljevalca.

Toda policijska baza v primeru profila DNK posiljevalca ni vsebovala podatka, s kakšnim namenom je policija tej osebi prvotno odvzela vzorec DNK in nato njegov profil shranila v bazo. Zato policija na sodišču ni mogla dokazati, da je profil DNK posiljevalca v lastnih bazah hranila zakonito. Posiljevalec je bil na sodišču tako zaradi nezakonito pridobljenih dokazov proti njemu oproščen.

To ni bil edini takšen primer. S pomočjo bioloških sledi je policija našla tudi storilca, ki je leta 2009 pred policijsko postajo v Kranju odvrgel ročno bombo. Tudi ta postopek je nato na sodišču na koncu padel zaradi nezakonite hrambe profila DNK v policijski evidenci. Storilec pa je za čas, ki ga je že odslužil v zaporu, od države nato iztožil 46.200 evrov odškodnine.

Zaradi nezakonite hrambe profila DNK je padel tudi postopek proti napadalcem aktivista za pravice istospolno usmerjenih Mitje Blažiča. Napad se je prav tako zgodil leta 2009.

Zaradi nezakonite hrambe profilov DNK na sodišču padajo postopki proti nevarnim in nasilnim kriminalcem. In to že kar nekaj let. Kako je ukrepala policija?

Naše ugotovitve so skrb vzbujajoče. Kot smo ugotovili ob preverjanju pri policiji in tožilstvu, ne eden ne drugi niti ne vesta, koliko kazenskih postopkov je že padlo zaradi nezakonite hrambe profilov DNK v policijskih bazah. Policija in tožilstvo torej v preteklih letih nista naredila niti analize primerov – kaj šele, da bi sprejela kakšne ukrepe na podlagi teh analiz.

So pa na policiji za Pod črto spomladi priznali, da v svojih bazah po lastnih ugotovitvah trenutno še kar nezakonito hranijo vsaj nekatere profile DNK posameznikov. Koliko takšnih profilov je še v bazah, policiji ni znano. So se pa pri policiji zavezali, da bodo vse takšne profile iz baze umaknili do konca letošnjega leta. Sprogramirati morajo namreč rešitev, ki bo prepoznala nezakonite profile in jih izbrisala iz baze.

Glede na pretekle izkušnje s policijo se nam vzbuja upravičen dvom, če jim bo to uspelo. Vsekakor bomo policijsko delo na tem področju skrbno spremljali.

Počasni postopki proti bogatim in vplivnim

Pri Pod črto se v zadnjih dveh letih ukvarjamo tudi s problemom počasnosti sodnih postopkov proti bogatim in vplivnim. Primeri politikov in poslovnežev, ki so obtoženi gospodarskega kriminala in korupcije, se v Sloveniji vlečejo leta in leta. Na primer – ovadbe proti Zoranu Jankoviću je policija dobila že v začetku tega desetletja. Osem let pozneje zadeve še niso zaključene. Še več, v večini primerov se sojenje Jankoviću ni še niti začelo.

Škoda zaradi dolgotrajnih postopkov je velika. Prebivalci izgubljajo zaupanje v pravno državo – torej, da bo država sankcionirala neetične posle. Obenem pa osebe, ki so v postopku, v času tega pogosto obdržijo moč in vpliv v družbi, ki jo imajo. In to lahko vodi v nova nezakonita dejanja.

Razlogov za  počasnost postopkov je več. Prvi je počasno delo policije, ki v nekaterih relativno preprostih primerih za preiskavo porabi več let. Potem je tu tožilstvo, ki se pogosto prav tako dolge mesece odloča, ali bo začelo kazenski pregon proti osumljencu ali pa bo postopek ustavilo. Tu so še zamudne sodne preiskave, ki so zastarel del kazenskega postopka in lahko tega podaljšajo za več let.

Vzroki za počasne postopke so tako bolj ali manj znani. Skrb vzbujajoča pa je nepripravljenost odgovornih, da bi te vzroke odpravili.

Kdo je odgovoren za počasne kazenske postopke? Z njimi se ukvarjajo tri inštitucije: policija, tožilstvo in sodišča. Gre torej za deljeno odgovornost. A najbolj odgovorno za ureditev razmer je tožilstvo. Zakaj? To je, tako kot v mnogo drugih demokratičnih državah, tako imenovani gospodar kazenskega postopka. Tožilstvo usmerja policijo pri preiskovanju sumov kaznivih dejanj. Nato pa tožilstvo na sodišču zastopa interes družbe – torej poskuša doseči obsodbo tistih, ki so ravnali v nasprotju s pravili družbe.

Zato bi moralo biti tožilstvo tisto, ki bi prvo in najglasneje opozarjalo na počasnost oziroma neučinkovitost kazenskih postopkov proti bogatim in vplivnim. Hkrati bi moralo imeti največji interes, da ugotovi, kaj gre v teh postopkih narobe in kako jih pohitriti.

A tega ni storilo. Še več, konec lanskega leta je aktivno nasprotovalo zakonskim spremembam za pohitritev postopkov, ki jih je predlagalo pravosodno ministrstvo – omejitvi sodne preiskave in večjemu nadzoru nad delom tožilcev. Predlagana zakonodaja je tudi zato v državnem zboru nato padla.

Namesto konstruktivnega delovanja tožilstvo ob omembi lastnega počasnega dela ponuja izgovor, da je tožilcev oziroma pomočnikov tožilcev premalo. A sodeč po podatkih iz drugih držav, ta argument ne zdrži. Tožilcev in tožilskih pomočnikov je v sosednji Avstriji, ki ima primerljiv kazenski sistem z našim, manj. Obenem pa v Avstriji povprečen tožilec sprocesira več primerov kot v Sloveniji.

Torej: spet pridemo do izogibanja odgovornosti in iskanja zunanjih vzrokov za slabo delo. In to se mora spremeniti.

Spremembe na bolje dosegamo z vašo pomočjo. Podprite naše delo v letu 2019!

Kako doseči ukrepanje odgovornih

Kako lahko spremenimo delovanje policije in tožilstva na način, da bosta sprejela odgovornost in pričela odpravljati sistemske pomanjkljivosti lastnega delovanja?

Pomembno vlogo tu igrajo mediji. Kot rečeno, so bile konstruktivne kritike delovanja policije in tožilstva v medijih v preteklosti redke. Medijsko poročanje ima svoj učinek. Poglejmo le primer vdiranja policijskega informatorja Orniga v zasebno elektronsko korespondenco posameznikov. Vdiranje smo razkrili pri Pod črto. Ob tem smo ugotovili, da je policija Ornigovo početje želela pomesti pod preprogo. Obenem je policija vseskozi trdila, da policisti, ki so sodelovali z Ornigom, niso kršili zakona.

Na podlagi našega poročanja se je s policisti, ki so Ornigu naročali vdore, pričel ukvarjati posebni oddelek tožilstva, pristojen za pregon policistov. Ta posebni oddelek je septembra letos vložil obtožnico proti dvema policistoma. Policija se tako zdaj ne more več izgovarjati, da njeni pripadniki niso kršili zakona.

A medijski pritisk ni dovolj. V prihodnosti moramo kot celotna družba več pozornosti nameniti delovanju organov odkrivanja in pregona. Volivci moramo od odgovornih za ta področja zahtevati sprejem ustreznih ukrepov za izboljšanje delovanja policije in tožilstva.

Vse se namreč konča pri politikih. Policija je organ v sestavi notranjega ministrstva, tega pa seveda vodi minister. Za kazensko zakonodajo je pristojno ministrstvo za pravosodje, ki ga prav tako vodi politični funkcionar.

Če bodo teme o učinkovitosti organov odkrivanja in pregona – in predvsem konstruktivna kritika njihovega delovanja – postale pomembne za volivce, se bodo nanje morali odzvati tudi politiki. V nasprotnem primeru pa lahko pričakujemo še več padlih postopkov proti nasilnežem ter ljudem z močjo in denarjem, ki poskušajo slednje pridobiti na kazniv način.

Kategorije: Slovenija

Jesen na Pod črto: Plinske omrežnine in socialna aktivacija

Sre, 12/12/2018 - 00:01

»In vendar se premika!« bi lahko vzkliknili ob novici, da se bosta konec novembra in v začetku decembra le začeli dve sojenji proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću.

S spornimi praksami Zorana Jankovića se pri Pod črto ukvarjamo že od avgusta lani, ko smo objavili povzetke nekaterih kazenskih ovadb policije proti njemu in njegovima sinovoma, ki smo jih po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja pridobili od tožilstva. Ovadbe razkrivajo utemeljene sume gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj – našemu pravosodju pa spopadanje s takšnimi kaznivimi dejanji povzroča precejšnje težave. Naznanila nekaterih sumov kaznivih dejanj je v Jankovićevem primeru policija dobila že leta 2010. Prva sojenja pa se torej začenjajo konec leta 2018.

Primeri sumov kaznivih dejanj, ki smo jih podrobneje opisali na Pod črto, medtem še niso prišli do glavne obravnave na sodišču. Začetek dveh sojenj Jankoviću tako predstavlja, ne ravno korak, morda obrat v pravno smer. Korakati pa bo treba šele začeti.

Sodni postopki proti bogatim in vplivnim namreč v Sloveniji še vedno potekajo nerazumno počasi. Mnogo izmed njih zato zaradi napak v postopkih ali zastaranja nikoli ne pripeljejo do epiloga. In to je nekaj, kar moramo spremeniti.

Kako poskušamo dolgotrajno brezposelnim najti delo

Število oseb, ki so brezposelne štiri leta ali več, v Sloveniji narašča. Takšne osebe pogosto potrebujejo več pomoči, da se ponovno vključijo na trg dela. S tem namenom je država zasnovala posebne programe socialne aktivacije. Prvi sklop programov se je pravkar končal; rezultati pa niso preveč dobri. Zakaj ne in kaj je treba v programih popraviti, preberite v prispevku Socialna aktivacija: vključevanje ali izkoriščanje dolgotrajno brezposelnih.

Zakaj se pri Pod črto ukvarjamo s programi socialne aktivacije pa si preberite v mnenjskem tekstu Nova tema: kako poskušamo dolgotrajno brezposelnim najti delo.

Razlike v cenah plinskih omrežnin

V Ljubljani povprečno gospodinjstvo za plinsko omrežnino mesečno plača 22 evrov. V Celju le 15 evrov, v Murski Soboti kar 30 evrov. Razlog za razlike v ceni med drugim tudi sporno grupiranje občin pri izračunu omrežnin. Več o tem si lahko preberete v članku Zakaj v nekaterih občinah plačujete višje plinske omrežnine kot v drugih.

Županske volitve

V Ljubljani je kandidiral (in bil ponovno izvoljen) župan, obremenjen s sumi več kaznivih dejanj. V Mariboru je več kot 40 odstotkov glasov dobil kandidat, za katerega je vrhovno sodišče ugotovilo, da je deloval nezakonito s tem, da je prijateljici mimo razpisa uredil službo v občinskem podjetju. Zakaj precejšen del volivcev v Sloveniji voli moralno sporne kandidate? Odgovor na to smo iskali v tekstu Primera Janković in Kangler: zakaj volimo moralno sporne kandidate.

Segrevanje ozračja

Septembra smo pri Pod črto objavili rezultate preiskave o segrevanju evropskih mest mednarodnega konzorcija novinarjev EDJnet, v katerem smo sodelovali. V raziskavi smo analizirali več kot 100 milijinov posamičnih meteoroloških podatkov za zadnjih 117 let. Po tej preiskavi je Ljubljana med evropskimi mesti, ki se segrevajo najhitreje.

Kakšne posledice to prinaša za Slovenijo in njene prebivalce. To si lahko preberete v intervjuju z Mojco Dolinar, strokovnjakijno z Agencije RS za okolje Mojca Dolinar, ARSO: V prihodnosti bo v Sloveniji več suš in poplav

Objavili smo tudi podatkovno zbirko segrevanja evropskih mest. Podatke tako dajemo na voljo javnosti.

Pod črto priporoča v branje

Tudi novembra smo vam pripravili Pod črto izbor najboljših člankov z vsega sveta. Vabljeni k branju!

Podprite delovanje Pod črto v 2018 – ker je pomembno

Brez vaše podpore poglobljeno preiskovanje zapletenih tem, ki se osredotočajo na aktualne probleme in slovenski prostor, ne bi bilo mogoče. Prav tako nam z vašo podporo sporočate, da je vredno vztrajati – kljub preprekam in pritiskom.

Ne moremo čakati, da se bo pomembnih vprašanj – podnebnih sprememb, dostopa do osnovnih dobrin, zaščite najranljivejših posameznikov v naši družbi, dostopa do zdravstvene oskrbe, socialne zaščite in transparentnega delovanja demokratičnega sistema – namesto nas lotil nekdo drug.

V naslednjem letu se nameravamo pri Pod črto osredotočiti na iskanje najboljših načinov, kako naše novinarsko delo čim bolj učinkovito usmeriti v konkretne spremembe na bolje na omenjenih področjih. In zato potrebujemo vašo podporo.

Kampanja #PodpriPodCrto2019: Metod Blejec (oblikovanje), Una Rebič (ilustracija), Taja Topolovec (kreativa) Finančno poročilo

Poročilo za oktober

Donacije bralcev: 509 EUR

Donacije podjetij: 5100 EUR

Stroški dela: 8278,5 EUR

Provizije, davek, administracija in ostalo: 486,99 EUR

Poročilo za november

Donacije bralcev: 1490

Donacije podjetij: 100 EUR

Stroški dela: 7115 EUR

Provizije, davek, administracija in ostalo: 569,68 EUR

Kategorije: Slovenija

IT v UKC Ljubljana: tveganje za paciente in obremenitev za zaposlene

Tor, 11/12/2018 - 00:01
UKC Ljubljana. Foto: Mankica Kranjec

V ljubljanskem kliničnem centru (UKC) delujejo štiri organizacijske enote za nujno medicinsko pomoč. Za zlomljene kosti, na primer, poskrbi urgentni kirurški blok. Če se zastrupite ali vas zadane srčni infarkt, vam bodo pomagali na internistični prvi pomoči. Pri težavah z rodili je ženskam na voljo ginekološka ambulanta za nujne primere. Za nujen prevoz na urgenco pa lahko pokličete reševalna vozila Reševalne postaje UKC Ljubljana.

Pacienti, ki jih sprejmejo na urgenci, se med temi enotami pogosto selijo. Na primer: pacienta pride na dom iskat rešilno vozilo reševalne postaje. Nato ga prevzame ustrezna enota nujne pomoči. Če tako zahtevajo poškodbe, ga lahko nato tudi v bolnišnici obravnava več različnih enot nujne pomoči.

Vse omenjene enote morajo med seboj tesno sodelovati. A začuda ima vsaka izmed njih poseben informacijski sistem za beleženje podatkov o pacientih. Ti informacijski sistemi pa med seboj niso povezani.

Kaj to pomeni v praksi? Kot je pred dobrima dvema letoma v svojem revizijskem poročilu ugotovilo računsko sodišče, si morajo štiri enote zaradi slabe informacijske podpore vse podatke o pacientih izmenjevati na papirju. Posamezna enota, ki obravnava pacienta, vpiše njegove podatke in izvide v svoj informacijski sistem. Če se pacient preseli na drugo enoto, te podatke natisne in papirji z bolnikom vred potujejo na drugo enoto. Administratorji te druge enota nato podatke iz teh papirjev spet ročno pretipkajo v svoj informacijski sistem. In tako dalje – namesto da bi podatke vnesli le enkrat in jih nato avtomatsko delili z vsemi štirimi enotami na urgenci.

Urgentne službe niso edini takšen primer. Tudi ostali oddelki UKC Ljubljana uporabljajo svoje informacijske sisteme, ki med sabo niso povezani.

To ima dve negativni posledici. Prvič, povzroča ogromno nepotrebnega administrativnega dela. Namesto enkratnega vnašanja podatkov pacientov v sistem se morajo isti podatki pri veliko pacientih zaradi množice različnih programov v ljubljanskem kliničnem centru vnašati dvakrat, trikrat ali pa še večkrat.

In drugič – kar je še bolj skrb vzbujajoče – pa pomanjkljivi IT-sistemi povečujejo tveganje za napake pri zdravljenju oziroma pomanjkljivo zdravstveno oskrbo.

Kot pojasnjuje Maja Hmelak, ki je na računskem sodišču vodila revizijo IT-sistemov UKC: »Lahko se zgodi, da pride pacient nekoliko zmeden na UKC. Ko ga slečejo in pregledajo, ugotovijo, da ima na trebuhu zarezo – brazgotino. In si rečejo, očitno je bila neka abdominalna operacija. Nato začne administratorka telefonirati vsem oddelkom, kjer bi utegnila biti ta oseba operirana.« Namesto, da bi urgenca podatke o posameznem pacientu iz drugih oddelkov dobila avtomatsko, mora torej administracija opravljati zamudno telefonsko poizvedovanje o morebitnih prejšnjih operativnih posegih. Od takšnega poizvedovanja bi bilo lahko odvisno tudi življenje pacienta.

Kar 38 različnih IT-sistemov

V UKC Ljubljana imajo kar 38 različnih informacijskih sistemov, ki podpirajo poslovanje bolnišnice. Od teh jih je pet namenjenih vodenju podatkov o pacientih: trije večji, nameščeni na več klinikah, in še dva na dveh specifičnih klinikah. A tudi tiste klinike, ki uporabljajo enak sistem za beleženje podatkov o pacientih, imajo nameščene različne različice tega sistema. Zaradi tega se podatki o pacientih ne morejo prenašati niti med enakimi informacijskimi sistemi, so leta 2016 ugotovili na računskem sodišču.

Kot rečeno, je ta nepovezljivost sistemov vzrok za množenje nenujnih administrativnih opravil. Obenem pa predstavlja tveganje za paciente.

Kako visoko je to tveganje? Ali obstajajo dejanski primeri, ko bi zaradi slabe informacijske tehnologije v kliničnem centru bilo ogroženo zdravje ali celo življenje pacienta?

Na računskem sodišču so pri ocenah previdni. Takšnih primerov niso našli, a jih v reviziji niti niso iskali. Zdravnica dr. Dominika Oroszy, ki je na UKC Ljubljana odgovorna za vodenje kakovosti dela ustanove, je nekoliko bolj natančna. »Neposredno težko komentiram, posredno pa lahko definitivno prihaja do odklona zaradi tega, ker se izgubljajo ključne informacije [o pacientih],« pove Oroszy.

Z drugimi besedami: slabi IT-sistemi v kliničnem centru lahko prispevajo k slabšemu zdravljenju nekaterih pacientov.

Izkušnja pacienta

Razdrobljenost IT-sistemov v kliničnem centru je kot enega glavnih razlogov za zdravniške napake pri njegovem zdravljenju videl tudi Ljubo.

Njegov primer (ime je izmišljeno, identiteta posameznika pa je znana uredništvu) smo pri Pod črto opisali že leta 2016. Ljubu so pred nekaj leti v kliničnem centru presadili jetra. Po presaditvi pa so mu začeli odmirati prsti na rokah in nogah. Zdravniki so domnevali, da bi lahko bil razlog za to preveč kalcija v krvi. Zato so mu ga začeli umetno zniževati.

Toda nekaj let po pričetku te terapije je Ljubo nenadoma dobil krče po celem telesu. Krči so mu zlomili medenico, kolk, stegnenico, obe lopatici, roko in nogo. Razlog za zlome? Hudo pomanjkanje kalcija v kosteh. Odmiranje prsta se je po transplantaciji jeter ustavilo. Zdravniki pa so pozabili, da morajo prenehati z zniževanjem kalcija v Ljubovi krvi. Kalcij je namreč ključen za ohranjanje močnih kosti.

To še ni bilo vse. Zaradi odmiranja so morali Ljubu v nekem trenutku odrezati tri prste na nogi. Ko so ga odpeljali v operacijsko dvorano, je Ljubo v njej opazil nenavadno veliko ljudi. »Jaz vem, kako je v operacijski. Če je prisotnih več kot pet ali šest ljudi, gre za težjo operacijo. Pri meni je bilo prisotnih sedem ljudi. Na obraz sem že dobil masko, noga je ostala pokrita, so mi pa roko razkuževali. Preden sem zaspal, sem vprašal, zakaj je noga pokrita in zakaj je v sobi toliko ljudi za tri prste odrezat. Takrat so mi povedali, da želijo odrezati roko. Hvala bogu sem jim povedal, da sem tam zaradi prstov.«

Po Ljubovem opažanju imajo v UKC Ljubljana težave pri zdravljenju bolnikov, ki imajo več težav hkrati. »Če si poškodujete roko, bodo roko zdravili. Ko pa gre več stvari narobe ali pa gre za resnejšo bolezen, se med sabo ne znajo skoordinirati. Tako bom povedal: v UKC Ljubljana so trije različni računalniški sistemi, ki eden z drugim niso povezani. In zdravnik ne more vedeti, kaj je s pacientom še narobe, če je zadeva v drugem sistemu!« je menil Ljubo.

Negospodarnost javnega sektorja preiskujemo s pomočjo donacij bralcev. Podprite naše delo v letu 2019.

Vsak zdravnik s 15 uporabniškimi imeni in gesli

V kolikšni meri bi boljši IT-sistemi za beleženje zdravstvenih podatkov pacientov preprečili zdravniške napake v Ljubovem – ali pa kakšnem drugem primeru – ni znano. Kot rečeno, analiza vpliva slabega stanja na IT-področju na varnost in kakovost zdravljena pacientov ni bila nikoli izvedena.

Dejstvo pa je, da ima UKC Ljubljana sistemske težave pri zagotavljanju primerne IT-podpore delu bolnišnice. Poleg sistemov za vodenje podatkov o pacientih so razdrobljeni tudi sistemi za vodenje bolnišnične administracije. Za beleženje delovnih ur zaposlenih v bolnišnici je UKC na primer uporabljal kar tri različne informacijske rešitve. A relevantne podatke o prisotnosti na delu so oddelki po ugotovitvah računskega sodišča kljub temu še kar vodili »na roko«, torej na papirju.

Še bolj bizarna posledica razdrobljenosti informacijskih sistemov je število uporabniških imen in vstopnih kod, ki si jih mora zapomniti vsak zdravnik. »Ko jaz dežuram, imam 15 dostopnih kod, če želim preveriti vse podatke o svojem pacientu – če imam to smolo, da so takega pacienta obravnavale tri različne klinike. Obremenitev za zdravstveni kader je velika. In tudi tveganje, da gre kaj narobe, definitivno obstaja,« pove dr. Dominika Oroszy s kliničnega centra.

Težava pa ni le pri povezljivosti in množenju IT-sistemov. V UKC Ljubljana pogosto slabo delujejo tudi posamezni sistemi, saj osebju ne nudijo podpore za tista opravila, kjer bi osebje te sisteme potrebovalo. Na primer: ker niso bili zadovoljni z ‘uradnim’ sistemom za vodenje podatkov o pacientih, so si zdravniki na dveh klinikah kar na lastno pest in v svojem prostem času programirali lastne informacijske sisteme. »So pa naredili presenetljivo dobre rešitve,« kakovost teh ‘naredi sam’ sistemov opisuje Maja Hmelak z računskega sodišča.

Zdravnik dr. Marko Noč, ki je eden izmed najbolj zaslužnih za uvajanje inovativnih in učinkovitih sistemov za zdravljenje srčnega infarkta in srčne odpovedi v Sloveniji, pa opozarja še na eno težavo. Zaradi inovacij ekipe dr. Noča ima Slovenija eno izmed najvišjih stopenj preživetja srčnega infarkta med razvitimi državami v svetu. A dr. Noč se pri doseganju teh rezultatov ne more zanašati na informacijske sisteme UKC Ljubljana. Sistem mu na njegovi kliniki namreč ne omogoča beleženja pravilnih diagnoz bolnikov. Ker želi imeti kot predstojnik natančen pregled nad diagnozami bolnikov in posledično tudi nad izidi zdravljenja in s tem nad kakovostjo dela na svoji kliniki, mora podatke o bolnikih spremljati izven sistema UKC Ljubljana.

»Informacijski sistem našega oddelka je popolnoma neuporaben. Za zanesljive podatke uporabljamo lasten register. Drugače je vse skupaj ‘garbage in, garbage out’,« je povedal Marko Noč. Torej – če v informacijski sistem ni mogoče vnesti točnih podatkov o zdravljenju pacienta, so tudi analize teh podatkov toliko vredne kot smeti. Zaradi takšnih pomanjkljivih sistemov tudi celotna bolnišnica nima podatkov o tem, kako uspešni so pri zdravljenju pacientov, opozarja Noč. Posledično v UKC Ljubljana tudi nimajo informacij, na katerih področjih bi morali izboljšati kakovost obravnave bolnikov.

Kako popraviti sistem?

Zaradi vseh težav z informacijskimi sistemi so si pri UKC Ljubljana v poročilu računskega sodišča prislužili negativno oceno. UKC Ljubljana »ni zagotavljal, da bi informacijska podpora učinkovito podpirala njegovo delovanje,« so strokovno zapisali v poročilu iz leta 2016. Dve leti pozneje je stanje na IT-področju praktično enako.

V čem je torej težava?

Najprej je treba opozoriti, v čem ni težave. Pri Pod črto smo v preteklih letih pogosto poročali o razsipnem zapravljanju javne uprave za najrazličnejše informacijske rešitve. Podjetja, ki so sprogramirala nek informacijski sistem po naročilu državnega organa, so pogosto obdržala avtorske pravice nad računalniško kodo sistema. To je pomenilo, da je moral tak organ vse posodobitve in nadgradnje sistema naročati pri originalnem izvajalcu. Slednji pa so lahko nato navijali cene za svoje delo.

To ne velja za UKC Ljubljana, saj pri njih ni mogoče govoriti o razsipnem poslovanju na področju informacijskih tehnologij. Za IT na letni ravni porabijo relativno malo denarja. Izdatki za IT so se med letoma 2011 in 2014 gibali med 5,5 milijona evrov in 7,7 milijona evrov oziroma med 1,3 odstotka in 1,7 odstotka vseh odhodkov bolnišnice. To za tako veliko ustanovo, kot je ljubljanski klinični center, ni veliko denarja, poudarjajo na računskem sodišču. Obenem bolnišnica IT-sisteme kupuje od več različnih dobaviteljev, ki »eden drugega držijo v šahu« in si tako ne morejo privoščiti navijanja cen, poudarja revizorka Maja Hmelak. Po njenem opažanju se podjetja tudi precej potrudijo pri izpolnitvi želja UKC Ljubljana.

Glavna težava UKC Ljubljana je lastna neorganiziranost bolnišnice na področju informatike. »Problem je v tem, da so bili dolga leta informatiki na UKC popolnoma neodzivni. Da si nanje čakal, da se ti niso prilagodili,« pove Maja Hmelak.

Kot primer tega predstavi uvajanje sistema za vodenje skladišča. Eden izmed oddelkov v bolnišnici potrebuje relativno drage medicinske pripomočke – posamezni lahko stane tudi nekaj tisoč evrov. Zato zanje na oddelku dobaviteljem plačujejo le po porabi. Pripomočke dobavitelji pripeljejo v konsignacijsko skladišče na UKC. Če UKC pripomočkov ne porabi, jih dobavitelji vzamejo nazaj.

»Obstoječa informacijska rešitev bi bila z lahkoto doprogramirana za podporo konsignacije. Ampak tega na oddelku niso dočakali dve leti. Predstojnik oddelka je zato ponorel in rekel, ‘dragi moji, jaz tega na roke ne bom več vodil, ker tvegam, da mi bodo drage stvari izginile’« pove Hmelak. Predstojnik je zato skupaj z nekaterimi ostalimi zdravniki z oddelka sprogramiral paralelno IT-rešitev za vodenje konsignacijskega skladišča. Nato pa so doprogramirali še dodatne rešitve, na primer vodenje čakalnih dob za paciente za njegov oddelek. »Takšne stvari se njim dogajajo. S stališča sistema pa je to nesistematično. Ker imaš na koncu veliko različnih IT-rešitev, ki jih je težko poenotiti. In to viša stroške poslovanja,« pravi Hmelak.

Krivda tako ni na strani podjetij, temveč na slabi organiziranosti informatike UKC Ljubljana. Posledično UKC Ljubljana dobaviteljem IT-sistemov tudi ne zna dati podatkov, kakšne sisteme potrebujejo, poudarjajo na računskem sodišču. Rezultat pa so slabe IT-rešitve.

Kako torej rešiti zagato? Torej, kako med 38 informacijskimi sistemi izbrati tiste, ki jih UKC zares potrebuje, in te izboljšati do te mere, da bodo dejansko uporabni?

Najprej je treba imeti strategijo, kako to izvesti. Že izdelava take strategije je kompleksna in bi lahko trajala več mesecev ali celo let. Računsko sodišče je zato leta 2016 po objavi revizijskega poročila o stanju informatike v bolnišnici od slednje zahtevalo le, da v treh mesecih naredijo načrt za pripravo IT-strategije. A v bolnišnici nato niso storili niti tega.

Kot smo izvedeli, v bolnišnici takšne strategije nimajo niti danes. »Dejstvo je, da čaka informatiko UKC Ljubljana – kot je ugotovilo računsko sodišče in kot vemo sami – veliko [dela],« so trenutno stanje informatike v uradnem odgovoru opisali na UKC Ljubljana.

Popraviti sistem ali ogroziti osebne podatke

Na področju informatike na UKC je v zadnjih mesecih sicer zavel nekoliko bolj svež veter. Področje je prevzel Matej Grom, ki je prišel z ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko. UKC se bo zdaj najprej lotil urejanja skupne elektronske identitete za posameznega zaposlenega, so nam sporočili z bolnišnice – torej, da bo lahko na primer posamezen zdravnik do podatkov v različnih IT-sistemih dostopal z le enim uporabniškim imenom in geslom, namesto da jih potrebuje tudi po petnajst.

Kako uspešna pa bo bolnišnica pri snovanju in uvajanju širše IT-strategije, pa bo zaradi kompleksnosti razmer najverjetneje moč videti šele čez nekaj let.

Kaj pa se bo zgodilo, če bo UKC urejanje področja informatike še kar obdržal na stranskem tiru? Maja Hmelak z računskega sodišča razmišlja takole: »Futuristična hipoteza, čisto moja, kaj se bo zgodilo z ustanovami, kot je UKC, če ne bodo razvile primernih IT-rešitev: Amazon, Google in ostali velikani bodo začeli ponujati odprte rešitve za vodenje podatkov in pacientov. Pacienti bodo nato svoje izvajalce zdravstvenih storitev prisilili, da gredo na te rešitve. To se bo morda zgodilo v sedmih, osmih letih. A te rešitve bodo zelo tvegane, z vsebinskega vidika, nadzora podatkov [o pacientih], nadzora vsega. Bodo v fundamentalnem nasprotju z zasebnostjo podatkov. Ker bodo te družbe zagotovo komercialno uporabljale te podatke.«

Kategorije: Slovenija