Connect

Syndicate content
Playboy.si
Updated: 4 min od tega

Naši južni sosedje potrdili še 190 okuženih, umrli so trije

55 min 18 sek ago
profimedia-0522557862

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah potrdili 190 novih okužb s koronavirusom, zaradi covida-19 so umrli trije bolniki, je sporočil nacionalni štab civilne zaščite. Na Hrvaškem je trenutno 1316 aktivno okuženih z novim koronavirusom, 280 bolnikov se zdravi v bolnišnicah, od tega je 23 priključenih na ventilatorje.

Na Hrvaškem je trenutno v samoizolaciji 9372 oseb, poročajo hrvaški mediji. Doslej so v sosednji državi testirali 292.969 ljudi, v zadnjih 24 urah 3945.

Največ novih okužb, in sicer 43, so v zadnjem dnevu potrdili v Zagrebu. Tam so med na novo okuženimi tudi zaposlena v enem od domov za starejše, dva učenca srednjih šol ter učitelj v osnovni šoli, je sporočil štab civilne zaščite v Zagrebu.

V zadnjem dnevu so v hrvaški prestolnici testirali 605 ljudi. V Zagrebu je trenutno 325 aktivnih primerov okužbe, v samoizolaciji pa je 1763 ljudi.

Od 25. februarja, ko so potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom, so v sosednji državi potrdili 16.197 okužb. 272 ljudi s covidom-19 je umrlo, ozdravelo je 14.609 bolnikov, od tega 204 v zadnjem dnevu.

Kategorije: Slovenija

Svetovna premiera Horvathovega kratkega filma Delčki na festivalu Lucas

1 ura 45 min ago
profimedia-0529057242

Delčki, kratki igrani film scenarista in režiserja mlajše generacija Arona Horvatha, bo imel svetovno premiero v tekmovalnem programu 43. mednarodnega filmskega festivala za mlado občinstvo - Lucas. Najstarejši nemški festival za mlado občinstvo letos poteka izključno na spletu od 24. septembra do 1. oktobra.

"Teova zgodba mi je zelo blizu in je zame zares pomembna iz več razlogov. Brezbrižnost, neskončne poletne počitnice, občutek popolne svobode so zaznamovali tudi moje otroštvo. Kljub temu sem nekje pod površjem kot otrok začutil težave, ki so delovali kot tujki. Šele pozneje sem razumel, za kaj je šlo," so režiserjeve besede v sporočilu za javnost povzeli na Slovenskem filmskem centru (SFC).

"Svet odraslih in težave, ki jih nosijo s seboj, so sprva bili neopazni, komaj zaznavni. Nato so začeli naraščati in naenkrat jih je bilo nemogoče spregledati. Tako se je načela moja otroška naivnost, začutil sem neprijetno težo, ki se je nisem mogel več znebiti. Menim, da je trenutek, ko izgubimo starševski ideal, tisti, ki nas potisne čez rob otroštva in pademo v svet odraslih. Ta trenutek je zame zelo srhljiv, a hkrati se zavedam njegovega pomena v procesu odraščanja. Prizadevam si, da se bo občinstvo zavedalo tega osamljenega trenutka in to samotno izkušnjo delilo med seboj," je o filmu še povedal režiser.

Gledalec v filmu spremlja en dan v življenju Tea in Ksaverja. Po dveh mesecih ju obišče oče, voznik kamiona. Njuna mama je nad obiskom manj navdušena, vendar Teo ne želi zamuditi obiska tekme formula 1, so vsebino povzeli pri SFC.

V naslovnih vlogah nastopata Teodor Tot in Ksaver Pratnekar, ki sta se s filmom srečala prvič, ter madžarski igralec Zsolt Nagy in Tamara Avguštin. Jedro avtorske ekipe sestavljajo še direktor fotografije Sašo Štih, montažer Andrej Avanzo, oblikovalec zvoka Boštjan Kačičnik, scenografka Neža Zinajić in kostumografka Ina Ferlan.

Film je za produkcijsko hišo A Atalanta producirala Barbara Daljavec, koproducenti so Korektif, Zvokarna in KUD Lavina. Finančno sta ga podprla SFC in Občina Lendava.

Film se je uvrstil tudi v tekmovalni program festivala Cinekid, največjega festivala za otroške filme na svetu, ki bo potekal med 7. in 25. oktobrom na Nizozemskem. Slovensko občinstvo ga bo lahko videlo v začetku oktobra na 23. Festivalu slovenskega filma, so še sporočili iz SFC.

Leta 1991 rojeni Lendavčan Aron Horvath je za scenarij Delčkov leta 2017 prejel Grossmannovo nagrado za najboljši kratki scenarij. Trenutno razvija celovečerni prvenec z naslovom Izgubljena leta.

MEET THE DIRECTOR - ARON HORVATH.

"I never thought about making films until I was 22. I guess I am a late bloomer." #BFF2017

Kategorije: Slovenija

Donald Trump je imenoval Amy Coney Barrett na položaj vrhovne sodnice

2 uri 30 min ago
profimedia-0560140735

Ameriški predsednik Donald Trump je v skladu s pričakovanji in napovedmi v soboto na slovesnosti pred Belo hišo imenoval 48-letno konservativno prizivno sodnico Amy Coney Barrett na položaj vrhovne sodnice ZDA. Republikanska večina v senatu jo namerava potrditi do splošnih volitev 3. novembra.

Mati sedmih otrok, od tega dveh posvojenih s Haitija, Amy Coney Barrett bo zasedla položaj liberalne sodne ikone Ruth Bader Ginsburg, ki je umrla pred dobrim tednom zaradi raka, stara 87 let.

Demokrati so zahtevali, da se republikanci držijo pravil, ki so jih postavili leta 2016, in naslednico pokojne sodnice v volilnem letu ne potrdijo.

Leta 2016, ko je predsednik Barack Obama za naslednika pokojnega konservativnega vrhovnega sodnika Antonina Scalie predlagal Merricka Garlanda, so večinski senatni republikanci prišli na dan z idejo, da se v volilnem letu vrhovnih sodnikov ne potrjuje in je treba počakati na izid volitev. Vrhovnega sodnika pa naj imenuje zmagovalec.

Ta ideja ni imela nobene podlage v političnih ali pravnih presedanih oziroma zakonodaji in republikanci so jo po smrti Bader Ginsburgove bliskovito zavrgli.

Trump je po prevzemu oblasti leta 2017 na položaj Scalie imenoval Neila Gorsucha, Amerika pa bo tako dobila še eno sodnico po modelu pokojnega Scalie, za katerega je delala kot sodna pripravnica. Vrhovno sodišče ZDA bo imelo zdaj konservativno večino s 6:3.

Demokrati kot senatna manjšina nimajo možnosti, da bi potrditev Coney Barrettove blokirali, čeprav so prepričani, da je z njenim imenovanjem ogrožena pravica Američank do splava, zdravstvena reforma Obame in med drugim tudi pravice manjšin in homoseksualcev.

Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden je v soboto ameriški senat pozval, naj počaka s potrjevanjem kandidatke za vrhovno sodnico do obdobja po volitvah 3. novembra.

"Senat ne bi smel odločati glede tega prostega mesta, dokler Američani ne izberejo naslednjega predsednika in naslednji kongres," je dejal Biden po tem, ko je Trump napovedal nominacijo. "Ustava ZDA je bila zasnovana tako, da volivcem daje eno priložnost, da se sliši njihov glas, kdo naj služi na sodišču. Ta trenutek je zdaj in njihov glas bi bilo treba slišati," je po poročanju BBC dejal Biden.

Trump je Amy Coney Barrett opredelil kot žensko izjemne inteligence in značaja ter spomnil, da je to že njegovo tretje imenovanje na vrhovno sodišče po Gorsuchu in Brettu Kavanaughu.

Sodnica pa je dejala, da ima rada ZDA in ustavo, pohvalila življenje in delo Bader Ginsburgove ter omenila, kako velika prijatelja sta bila Scalia in pokojnica, čeprav sta bila ideološko na povsem nasprotnih bregovih.

Zagotovila je tudi, da je njena sodna filozofija povsem enaka kot Scalijeva, kar pomeni, da sodniki niso zakonodajalci in morajo upoštevati zakone točno tako, kot so napisani.

Kot globoko verna katoličanka je sicer Coney Barrettova osebno proti smrtni kazni, obenem pa z njo pravica Američanov do orožja ne bo ogrožena.

Za Trumpa je bila smrt Bader Ginsburgove predvolilno darilo za spremembo teme v kampanji, kjer po anketah zaostaja za demokratom Josephom Bidnom. Med drugim oziroma predvsem zaradi odnosa do pandemije koronavirusa, ki je v ZDA zahteval več kot 200.000 mrtvih, kar je največ na svetu.

Trump upa, da mu bo imenovanje konservativne sodnice prineslo več glasov desno usmerjenih krščanskih volivcev.

Republikanci na splošno upajo, da bodo leve skupine sprožile ostro kampanjo proti sodnici in se s tem zamerile sredinskim volivcem v ključnih državah, ki bodo odločile letošnje volitve predsednika in tudi večine v senatu.

Pametni liberalni analitiki, kot je Frank Rich, zato demokratom priporočajo, naj potrditev Amy Coney Barrett proceduralno sicer ovirajo, ampak naj se obenem vzdržijo osebnih napadov, požrejo grenko pilulo in se osredotočijo na osvojitev Bele hiše ter senata.

Today, it was my great honor to nominate one of our nation’s most brilliant and gifted legal minds to the Supreme Court. She is a woman of unparalleled achievement, towering intellect, sterling credentials, and unyielding loyalty to the Constitution: Judge Amy Coney Barrett... pic.twitter.com/l2yezt2UOi

— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) September 27, 2020

Kategorije: Slovenija

Finski novinarki odvzeli nagrado zaradi kritičnih zapisov o Trumpu

3 ure 11 min ago
profimedia-0522617909

Generalni inšpektor State Departmenta je po preiskavi ugotovil, da so finski novinarki Jessikki Aro odvzeli posebno nagrado, potem ko so odkrili, da je objavila nekaj kritičnih stavkov o predsedniku ZDA Donaldu Trumpu.

State Department od leta 2007 podeljuje posebne nagrade ženskam iz tujih držav, ki so se posebej izkazale s svojim pogumnim delom. Arojevo so izbrali, ker je poročala o ruskih propagandnih aktivnostih in zaradi tega prejemala grožnje s smrtjo ter bila žrtev hekerskih napadov. Po izbiri za nagrado so ji poslali ponudbe za letalsko vozovnico za ZDA, kjer bi nagrado prejela.

Nato pa so pripravniki v State Departmentu odkrili, da se je na Facebooku in Twitterju opozarjala na to, kaj dela Trump, denimo da medije označuje za sovražnike ljudstva. Zabavno se ji je zdelo, da se bosta Trump in ruski kolega Vladimir Putin srečala v Helsinkih, kjer da bodo lahko ljudje potem hkrati protestirali proti obema.

Nagrado so ji zatem na hitro odvzeli, skupaj s povabilom za obisk ZDA, State Department pa je poročal, da je bila izbrana napačno ter da so bile druge kandidatke boljše. Preiskava je sedaj ugotovila, da niso bili iskreni, saj je generalni inšpektor odkril interne dopise.

Med njimi so potrditev izbire in nagrade s strani državnega sekretarja Mika Pompea, pa tudi dopisi, da ji morajo nagrado odvzeti. Med drugim so se bali, da bodo spravili v zadrego prvo damo ZDA Melanio Turmp, ki je nagrade podelila.

Pompeo je že odpustil notranjega revizorja State Departmenta zaradi preiskav o "politizaciji" zunanje politike, sedaj podobno grozi tudi nasledniku Steva Linicka, vršilcu dolžnosti generalnega inšpektorja Matthewu Klimowu.

Demokratski senator iz New Jerseyja Robert Menendez je sporočil, da gre za nov primer, kako sta strah in strankarstvo prežela ameriško zunanjo politiko in diplomacijo. "Pompeo bi moral počastiti pogumno novinarko, ki se je zoperstavila propagandi Kremlja, namesto tega pa so trepetali pred predsednikom, ki dan za dnem oponaša Putina. Novinarki bi se morali opravičiti," je dejal Menendez.

Urad za globalna ženska vprašanja State Departmenta je po objavi poročila preiskave sporočil, da tudi sami delijo v poročilu izražene skrbi in so uvedli krepko revizijo politike in postopkov, da zagotovijo doslednost, preglednost in odgovornost.

Asked and answered in two pages of today’s @nytimes:

A7: “‘I Feel Sorry for Americans’: US Tumult Baffles the World”

A8: “US Revoked Award to Journalist for Criticizing Trump”https://t.co/A8P3Iox6oT @JessikkaAro

— David Herman (@DHermanStudio) September 26, 2020

Kategorije: Slovenija

Arheologi so v Sidonu našli feničansko vinsko prešo iz železne dobe

4 ure 11 min ago
profimedia-0535100214

Nemško-libanonska arheološka ekipa južno od mesta Sidon v Libanonu raziskuje staro feničansko mesto že skoraj dve desetletji, zdaj pa so z univerze v Tubingenu sporočili, da so našli prešo za izdelavo vina iz železne dobe.

Gre za ostanke mesta iz osmega stoletja pred našim štetjem, raziskave pa so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa objavili v strokovni reviji Antiquity.

"Imeli smo le pisne dokaze o feničanskem vinu v Biblosu in Sidonu, zdaj smo našli še materialne dokaze o izdelavi feničanskega vina," pravi soavtorica raziskave Helene Sader.

Pri tem so arheologi upali na tovrstne dokaze, saj so v prejšnjih izkopavanjih potrdili, da je bilo v okolici mesta veliko območij, kjer so gojili trto. "Predvidevamo, da so na tem območju več stoletij v velikem obsegu izdelovali vino, Za Feničane je bilo velikega pomena tudi zaradi uporabe na verskih obredih," še izpostavljajo avtorji.

Najdba je zelo pomembna, saj je dokazov o produkciji vina v obdobju Feničanov le zelo malo. Najdba pa zdaj razkriva, kako so v pradavnini dejansko izdelovali to omamno pijačo. V študiji trdijo tudi, da so Feničani igrali zelo pomembno vlogo pri širjenju trte in izdelavi vina v celotnem Sredozemlju.

Čeprav je najdba stara med 2500 in 2800 let, pa nikakor ne predstavlja začetka vinogradništva. Po nekaterih podatkih naj bi ljudje v današnji Turčiji neposredno ob meji z Gruzijo trto načrtno gojili že pred 8000 leti. Nekateri arheologi pa trdijo celo, da so že nomadska plemena v mlajši kameni dobi kljub stalnim selitvam med potjo obirala grozdje v naravi in ga predelovala.

Najbolj jasni so dokazi iz Stare Grčije in Rima. Tam je imelo vino celo svoja bogova - Dioniza in Bakhusa.

There's a 2,500-year-old Phoenician wine press unearthed recently in Lebanon https://t.co/3wi7d0lxHP
In the picture you can see Tarek Sakr
the winemaker at Chateau Musar and Dr Helene Sader of the American University of Beirut. A truly amazing find. pic.twitter.com/PPeYShyN5m

— WINE and WAR (@wineandwar) September 17, 2020

The #excavations at Tell el-Burak & the well-preserved remains of the earliest wine press ever found in #Phoenician homelands. A research co-led by Dr. Helene Sader @AubHistory featured in @NatGeo. #History #Archaeology @AUB_Lebanon https://t.co/mXu2vDg2i7

— FAS_AUB (@AubFas) September 15, 2020

Kategorije: Slovenija

Mladi strokovnjaki poljudno o jedrski energiji in z njo povezanimi miti

5 ur 10 min ago
profimedia-0537366228

Mladi slovenski jedrski strokovnjaki Mreže mlade generacije, ki deluje v okviru Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, bodo v nedeljo na Prešernovem trgu v Ljubljani javnosti na poljuden in zanimiv način približali jedrsko energijo in tehnologijo ter osvetlili z njo povezane mite, so sporočili iz društva.

Akcija v Sloveniji bo potekala v sklopu globalne pobude Stand Up for Nuclear, ki poteka v več kot 40 mestih po vsem svetu. Namen pobude je širši javnosti predstaviti pomen jedrske energije za ohranitev čistega okolja.

Janez Kokalj, predsednik Mreže mlade generacije, je povedal, da se je pobuda Stand Up for Nuclear pred leti začela kot enodnevni dogodek, nato pa se je razširil po vsem svetu in danes zajema dogodke, ki se odvijajo skozi cel mesec.

Stand Up for Nuclear Toronto says “Save Pickering Nuclear Station!” Save 7590 jobs, save clean air, save the climate! pic.twitter.com/pLQ8dY78uR

— chris keefer (@Dr_Keefer) September 26, 2020

Lani je v pobudi sodelovalo več kot 30 mest, letos pa se bo Ljubljana pridružila skupini že več kot 40 mest, v katerih bodo v septembru potekali dogodki, kot so javna predavanja in razprave, shodi in drugi informativno-izobraževalni in ozaveščevalni dogodki v podporo jedrski energiji.

"S pobudo Stand Up for Nuclear se mladi jedrski strokovnjaki povezujemo na globalni ravni. Pokazati želimo, da je med podporniki jedrske energije po vsem svetu veliko predstavnikov mlajše generacije, ki v tem nizkoogljičnem viru energije prepoznavamo skupno rešitev za izzive podnebne krize in energetske revščine," je poudaril Kokalj.

Mreža mlade generacije povezuje približno 40 slovenskih jedrskih strokovnjakov z različnih področij jedrske energetike in jedrske tehnologije, ki so mlajši od 35 let. Člani aktivno spremljajo in s svojimi dejavnostmi sooblikujejo razmisleke o pomenu znanosti za družbo, kakovosti življenja, ohranjanju čistega okolja in blažitvi podnebnih sprememb, so zapisali v sporočilu za javnost.

Le Stand Up for nuclear, c’est demain. Je ne pense pas que les éléments soient favorables pour parler canicule et sécheresses, mais ce sera un beau moment tout de même https://t.co/dDw3C3Sysb

— Francois-Marie Bréon (@fmbreon) September 26, 2020

Kategorije: Slovenija

Nov odlok: obvezni karanteni se lahko izognete z negativnim testom

Sob, 26/09/2020 - 21:19
profimedia-0558168904

Vlada je na današnji dopisni seji spremenila pravila odrejanja karantene, in sicer je rumeni seznam tveganih držav nadomestila z oranžnim, še vedno pa za vstop v Slovenijo iz vseh držav z izjemo tistih na zelenem seznamu velja karantena. Tej se bo od ponedeljka mogoče izogniti s predložitvijo negativnega testa na novi koronavirus.

Z odlokom o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni covid-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah na notranjih mejah in v notranjosti Slovenije se pravila odrejanja karantene spreminjajo na podlagi priporočila Evropske komisije, so po dopisni seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Na oranžni seznam držav bodo uvrščene države s poslabšanimi epidemiološkimi razmerami. Države, ki niso uvrščene na zeleni (varne države) ali rdeči seznam (države s slabimi epidemiološkimi razmerami), bodo torej uvrščene na oranžni seznam, so pojasnili.

Še vedno velja, da za vstop v Slovenijo iz države na zelenem seznamu ne bo odrejena karantena. Pri tem pa je novost, da se za prihod iz države na zelenem seznamu šteje tudi, če je oseba v njej bivala neprekinjeno najmanj 14 dni pred vstopom v Slovenijo, to pa lahko izkaže z dokazilom.

Kot najpomembnejšo novost pa vlada izpostavlja določbo, po kateri bo vstop v Slovenijo iz držav na oranžnem in rdečem seznamu, ne da bi bila odrejena karantena, po novem možen tudi le z negativnim testom na prisotnost sars-cov-2, ki ni starejši od 48 ur in je bil opravljen pri kateri od verodostojnih organizacij v državi članici EU, državi članici schengenskega območja ali v Sloveniji. Uredba bo uveljavljena v ponedeljek, 28. septembra.

Pri tem je vlada določila tudi 12 izjem, ko karantena ne bo odrejena in oseba tudi ne potrebuje negativnega testa, pa čeprav je prišla iz katere od držav z rdečega ali oranžnega seznama.

Med temi izjemami so čezmejni dnevni delovni migranti, mednarodni prevozniki, osebe z diplomatskim potnim listom, člani tujih uradnih delegacij, predstavniki tujih varnostnih organov, pripadniki Slovenske vojske, policije ali uslužbenci državnega organa in še nekateri drugi. Ena od izjem so denimo tudi osebe, ki prehajajo mejo zaradi nujnih neodložljivih osebnih opravkov ali nujnih poslovnih razlogov.

Dodatno so določene še tri izjeme, ko karantena ne bo odrejena in oseba tudi ne potrebuje negativnega testa. Vstop iz sosednjih držav, ne glede na to, ali je ta na oranžnem ali rdečem seznamu, se tako dovoli dvolastniku ali najemniku zemljišča v obmejnem območju ali na obeh straneh državne meje, lastniku nepremičnine ali bivalnega plovila v sosednji državi ter tudi vsem, ki lastnikom ali najemnikom kmetijske površine v sosednji državi nudijo pomoč pri sezonskih delih.

Dodatno velja še ena izjema brez karantene in negativnega testa, in sicer za osebo, ki v Slovenijo prihaja iz države članice EU oziroma države članice schengenskega območja, ki je uvrščena na oranžni seznam.

Vlada je prav tako določila, da bo lahko oseba, ki ji je bila z odločbo odrejena karantena, v času trajanja karantene opravila testiranje na prisotnost novega koronavirusa. Če bo izvid testa negativen, ji bodo odločbo odpravili.
Kategorije: Slovenija

Skupnost LGBTIQ+ ob bok svojim pravicam postavila pravice širše civilne družbe

Sob, 26/09/2020 - 19:36
profimedia-0533251681

Na ljubljanskih ulicah se je danes odvila jubilejna, 20. Parada ponosa, prireditev, ki poziva k zagotavljanju pravic skupnosti LGBTIQ+. Tokrat so ob bok pravic skupnosti postavili pravice širše civilne družbe, ki so po njihovem mnenju ogrožene, in pozvali k skupnemu boju različnih družbenih gibanj za demokratično in človekoljubno družbo.

Zaradi protikoronskih omejitev zbiranja se je tokrat Parada ponosa odvila v obliki 10 manjših shodov. Udeleženci so na pohod krenili z Metelkove, posamezne skupine pa so bile opremljene z dežniki v različnih barvah, s katerimi so na cilju, Trgu republike, oblikovali mavrico, ki simbolizira skupnost LGBTIQ+.

Tam so se zvrstili tudi govori, v katerih so bili med drugim kritični do vlade, ki, kot so zapisali tudi v sporočilu za javnost, posnema neokonservativne evropske države, kjer se krepi tudi izražanje sovraštva proti skupnosti LGBTIQ+. Krepitev represije pa se po njihovih navedbah odvija "sočasno z napadom na osnovne gradnike demokracije, kot so svoboda medijev, delitev oblasti, svoboda zbiranja in transparentno organizirane volitve".

Pravnica in raziskovalka Barbara Rajgelj je ob tem izpostavila, da

"se ne smemo pustiti prepričati, da je vulgarnost drugo ime za neposrednost, kraja za iznajdljivost in cinizem za manjše zlo. Za prostaštvom, nevednostjo in provokacijo ni ničesar: kdor ne ve, ne more razumeti, kdor ne zna, ne more rešiti, kdor kriči, ne more slišati in kdor laže, tudi krade,"

je navedla in dodala, da je "sila ljudi, ki vztrajno hodijo in zahtevajo enakost, neustavljiva".

Podobno je izpostavila pisateljica Nika Kovač, ki je prav tako spomnila na posege vlade tudi na drugih družbenih področjih in dodala, da skupnost LGBTIQ+ zmore "iti z dvignjeno glavo naprej, ko jo pohodi večina, vstati, ko vsi mislijo, da bodo ostali na tleh, se povezati v trenutkih, ko je to pomembno in vztrajati pri svojem in ne nehati".

Vodja društva Legebitra Lana Gobec pa je izpostavila, da sprejeta zakonodaja, ki je prinesla več pravic skupnosti in prepovedala diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, še ne pomeni, da se diskriminacija ne dogaja. "Prehojena pot nas je naučila tudi, da se spremembe ne dogajajo čez noč. Traja, da se spremeni zakonodaja, še dlje pa traja, da se spremeni večinsko mišljenje v družbi. In ne, nismo še na cilju," je izpostavila.

Povorka je s Trga republike krenila proti Prešernovemu trgu, kjer so udeležence nagovorili še pisateljica Suzana Tratnik, glasbenica Nina Hudej in režiser Jaša Jenull, sicer viden aktivist tudi na petkovih protivladnih protestih. Parada ponosa se bo sklenila na Metelkovi. Zaključne govore bodo imeli aktivistka Ada Černoša, Luka Kristić iz Mladinskega kulturnega centra Maribor in avtorica Neža Oder.

Parada ponosa 2020 je sklepno dejanje letos nekoliko drugačnega Festivala Parada ponosa. Izjemoma letos poteka septembra, a svoj seznam zahtev so v obliki političnega sporočila organizatorice predstavile že v juniju, mesecu ponosa, ko je skupnost LGBTIQ+ z ulično akcijo pitja radenske obeležila spomin na dogodek, ki je bil povod za prvo organizirano parado ponosa pri nas.

Paradni dan se je sicer začel dopoldne z bazarjem in Živo knjižnico.

Parada ponosa ob 20. obletnici v manjših skupinah in z maskami https://t.co/s9sIdQ0LaO #Slovenija #Ljubljana

— Dejan Turk (@naobrobju) September 26, 2020

"V LGBTIQ+ skupnosti se zavedamo, kaj pomeni boj za temeljne človekove pravice in se posebej zavedamo, da je v razmerah, kakršnih smo danes, ko nam vlada politika sovraštva in razdvajanja, na prepihu tudi vsaka že pridobljena pravica."
Monika Weiss, Pritličje/Festival Grounded pic.twitter.com/BQWdBLPSai

— Društvo Parada Ponosa (@LjubljanaPride) September 18, 2020

Kategorije: Slovenija

Svet stranke DeSUS glasoval za razrešitev ministrice Aleksandre Pivec

Sob, 26/09/2020 - 13:08
profimedia-0459471221-3

Svet stranke DeSUS je na dopisni seji, ki se je končala danes opoldne, podprl poziv predsedniku vlade Janezu Janši, naj Aleksandro Pivec razreši z mesta ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na to mesto imenuje Jožeta Podgorška, zdaj državnega sekretarja.

Kot so za STA potrdili v DeSUS, je za predlog, ki so ga svetu stranke predlagali poslanci DeSUS in začasni zastopnik stranke Tomaž Gantar, glasovalo 38 članov sveta, devet jih je bilo proti, 12 pa je bilo vzdržanih oziroma niso glasovali.

V stranki pričakujejo, da bo premier sledil njihovemu pozivu in predlagal razrešitev Pivčeve že v teh dneh. Tako bi lahko DZ po zelo hitrem scenariju točko o razrešitvi obravnaval že na septembrski seji, in sicer v torek v okviru mandatno-volilnih zadev.

Ministre imenuje in razrešuje DZ na predlog predsednika vlade. Minister je razrešen, če predlog za razrešitev podpre večina poslancev, ki so glasovali. Nato opravlja tekoče posle do imenovanja naslednika. Pivčeva pa še vedno lahko poda tudi odstop, s katerim se DZ nato seznani in le ugotovi, da ji je prenehala funkcija.

Dogajanje v DeSUS je vidneje na očeh javnosti vse od sredine poletja, ko se je Pivčeva znašla pod očitki javnosti zaradi prepletanja službenih in zasebnih obveznosti ob njenih obiskih na Krasu in v Izoli. Sama je očitke zanikala, toda poslanska skupina se ji je odrekla in zahtevala odstop z mesta predsednice stranke, kar je tudi storila, vendar hkrati napovedala kandidaturo na jesenskem kongresu stranke. Njen položaj pa je 9. septembra kot začasni zastopnik stranke prevzel Gantar.

Pivčeva je medtem ostala kmetijska ministrica, a jo je v ponedeljek doletela še interpelacija iz opozicijskih vrst. Naklonjenost interpelaciji so izrazili tudi v poslanski skupini DeSUS.

Kategorije: Slovenija

Preminil je srbski režiser Goran Paskaljević

Sob, 26/09/2020 - 13:00
profimedia-0167432101

V 74. letu starosti je v Parizu preminil priznani srbski filmski režiser Goran Paskaljević, poročajo tuje tiskovne agencije. Režiral je več kultnih filmov, kot so Čuvaj plaže v zimskem času, Varljivo poletje '68 in Sod smodnika.

Paskaljević je diplomiral iz filmske režije na Praški akademiji. Režiral je številne dokumentarne filme in televizijske drame za TV Beograd.

Prvi celovečerni film Čuvaj plaže v zimskem času je posnel leta 1976. Skupaj je posnel več kot 30 dokumentarnih in 13 igranih filmov.

Med njegovimi najbolj znanimi filmi so Pes, ki je ljubil vlake, Posebna vzgoja, Zemaljski dani teku, Suton, Sod smodnika in Tango Argentino.

Je dobitnik številnih prestižnih nagrad, med drugim nagrade kritikov za najboljši evropski film leta 1998 za Sod smodnika.

Časopis Variety ga je leta 2001 uvrsti med pet najboljših režiserjev leta, bil je tudi prvi filmski režiser, ki je leta 2002 v Münchnu prejel nagrado Bernhard Wicki za humanizem v svojih delih.

Paskaljeviću naj bi po pisanju srbske tiskovne agencije Tanjug v petek na odprtju 13. izdaje mednarodnega festivala filmske režije v srbskem Leskovcu (LIFFE) izročili tudi nagrado Živojin Žika Pavlović "za afirmacijo regionalne filmske umetnosti v svetu".

Vendar so organizatorji občinstvu najprej sporočili, da se žal ni mogel udeležiti otvoritvene slovesnosti, le pol ure zatem pa jih je dosegla novica, da je preminil v Parizu, je Tanjug povzel poročanje srbskega časnika Kurir.

Ode Goran Paskaljevic! Veliki srpski reditelj, veliki gubitak za evropsku kulturu.
Bure baruta nije nominovan za Oskara za najbolji strani film samo zbog politike i nedostatka happy end-a, inace je bio najbolji film te godine. https://t.co/TLQLNMOtPd

— antianihilator (@tamburic) September 26, 2020

Kategorije: Slovenija

Virtualni dogodki ne morejo nadomestiti dogodkov v živo, a imajo svoje prednosti

Sob, 26/09/2020 - 12:23
shutterstock_370795448

Kot pravi stari rek: »Predstava se mora nadaljevati.« To še posebej velja za industrijo srečanj. V času pandemije so se organizatorji množičnih prireditev znašli pred izzivom.  

Mnogi so rešitev tega izziva vsaj začasno poiskali v virtualnem svetu. Zato smo v tem času lahko na spletu opazili porast modnih, glasbenih, poslovnih, izobraževalnih in ostalih dogodkov, ki jim je pandemija krepko prečrtala načrte. 

Tudi virtualni dogodki dajejo občutek povezanosti 

Po osnovni definiciji je virtualni dogodek spletni dogodek, ki vključuje večje število ljudi, ki komunicirajo v virtualnem svetu in ne na fizični lokaciji. Ljudje se na dogodku povežejo s skupino ljudi, ki jih zanima enaka stvar in to jih nemudoma poveže v skupnost, ki je marsikomu primanjkuje v tem času. 

Virtualni dogodki imajo svoje prednosti


Virtualni dogodki sicer ne morejo in ne bodo nadomestili dogodkov v živo, a imajo nekatere prednosti. Ena od teh  je dostopnost, saj se lahko zabavate s svojim najljubšim DJ-jem ali gledate modno revijo svojega najljubšega modnega kreatorja iz domačega kavča. Na dogodek se priključite neposredno prek telefona, računalnika ali televizije, kar pomeni, da imate pred seboj širok spekter dogodkov, ki se jih drugače ne bi mogli udeležiti. 

Pred nami je nova virtualna pustolovščina 


Dogodki na spletu so preplavili tudi Slovenijo, v tem letu se je na spletu odvilo veliko konferenc, koncertov in tudi glasbenih festivalov. 

Od oktobra dalje bodo organizatorji največjega elektronskega festivala pri nas zagnali novo virtualno pustolovščino, ki so jo poimenovali AURORA. Online avdio-vizualna galerija bo mesečno razvajala slušne brbončice ljubiteljev elektronske glasbe. Prva AURORA bo vidna že 1. oktobra, otvoril jo bo DJ UMEK.

V kraljestvo elektronske glasbe in spektakularnih luči se potopite na auroramusic.io.
Kategorije: Slovenija

Hrvati med 4575 testi potrdili 212 okuženih

Sob, 26/09/2020 - 12:05
profimedia-0558857214

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah ob 4575 testih potrdili 212 novih okužb z novim koronavirusom, trije ljudje so zaradi covida-19 umrli, je danes sporočil nacionalni štab civilne zaščite. Trenutno je v državi aktivno okuženih 1333 ljudi.

Izmed obolelih jih 271 potrebuje bolnišnično zdravljenje. Na ventilator je priključenih 25 bolnikov, navedbe štaba povzema hrvaška tiskovna agencija Hina.

Vsega skupaj so doslej v državi potrdili nekaj več kot 16.000 okužb, 269 ljudi je zaradi covida-19 umrlo. V samoizolaciji je trenutno 9257 prebivalcev države.

Med drugim so v zadnjem dnevu v mestu Zagreb potrdili 33 novih okužb, v vukovarsko-sremski županiji pa 23. O enem novem primeru poročajo tudi iz istrske županije.

Kategorije: Slovenija

Slovenska tatistika: v petek še 184 pozitivnih brisov

Sob, 26/09/2020 - 10:43
profimedia-0558857700

V petek so v Sloveniji opravili 2775 testov na okužbo z novim koronavirusom in pri tem potrdili 184 okužb, je vlada sporočila prek Twitterja

Bolnišnično zdravljenje je potrebovalo 72 bolnikov s covidom-19, od teh jih je bilo 17 v enotah intenzivne terapije. Dva bolnika so v petek odpustili v domačo oskrbo, eden pa je umrl.

Kategorije: Slovenija

Noč na širšem območju Nove Gorice kljub dežju minila razmeroma mirno

Sob, 26/09/2020 - 10:00
profimedia-0555912165

Na širšem območju Nove Gorice je noč, kljub bojazni zaradi deževja, minila dokaj mirno, novih težav v najbolj prizadetih občinah ni. V jutranjih urah je območje novogoriške in ajdovske občine sicer zajelo močno deževje, ki je zalilo več cest in kleti, posledice še odpravljajo. Nekaj težav zaradi deževja so imeli tudi na mariborskem koncu.

Kot je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Renče-Vogrsko Ivan Gregorič, jih danes čaka še veliko dela, saj je bilo pod vodo kar veliko cest in tudi stanovanjskih in drugih objektov, a nihče v občini ne potrebuje začasne nastanitve.

Močno deževje je v jutranjih urah namreč zajelo tako območje občine Renče-Vogrsko kot tudi občin Ajdovščina in Nova Gorica, poroča spletna stran uprave za zaščito in reševanje.

Meteorna voda je poplavila več cest ter zalila več kleti in stanovanjskih hiš. Na terenu so gasilci, ki izčrpavajo vodo iz poplavljenih objektov in postavljajo vreče s peskom, s katerimi preusmerjajo tok meteorne vode. Na delu so tudi dežurne cestne in komunalne službe.

Gasilci in člani civilne zaščite bodo še naprej spremljali dogajanje na terenu, predvsem območja zemeljskih plazov. Prve oglede bo opravil tudi geolog, predvsem tam, kjer so oziroma bi lahko bili zaradi drsenja zemlje ogroženi objekti, so še navedli v regijskem štabu civilne zaščite za severno Primorsko.

Obilne padavine so nekaj težav na Goriškem povzročile že petek. Narasle vode iz zaledja pritokov reke Vipave so za krajši čas poplavile ceste in nekaj kleti v krajih Renče in Oševljek. Ob cesti sta se sprožila tudi dva manjša zemeljska plazova, ki pa ne ogrožata nobenega objekta. Tudi v drugih delih severne Primorske so naraščali številni hudourniki in reke, sprožilo se je tudi nekaj zemeljskih plazov.

Močno deževje je v petek zvečer zajelo tudi širše območje Maribora. Meteorna voda je poplavila več kleti v stanovanjskih objektih, v treh je zamakala streha. A večjih težav ni bilo. "Pristojne službe so hitro uredile zadeve," je danes za STA povedal poveljnik štaba mariborske civilne zaščite Samo Robič.

Med drugim je zaradi zamašenega propusta narasla voda v Stražunskem kanalu v Mariboru in ogrožala stanovanjske objekte, a so gasilci dovolj hitro očistili potok, da ni bilo povzročene večje škode.

"Zadeve so se zdaj umirile in trenutno ni neke nevarnosti," je še povedal Robič.

V občini Rače-Fram so meteorne vode v petek zvečer poplavile klet stanovanjskega objekta, gasilci so vodo izčrpali. V Pivoli v občini Hoče-Slivnica je veter podrl drevo, ki je padlo na cesto, in gasilci so drevo razžagali in ga odstranili a ceste.

Težave zaradi deževja so bile po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje tudi na Koroškem. V večini primerov je meteorna voda ogrožala in zalivala prostore objektov, zaradi razmočenega terena in vetra so se podirala drevesa, meteorna voda pa je zalila posamezne dele vozišč.

Kategorije: Slovenija

Pikin festival v Velenju nekaj drugačen, a varen in slikovit

Sob, 26/09/2020 - 09:10
profimedia-0254680854

V Velenju bo danes in v nedeljo, pa čeprav poseben in drugačen, kot ni bil še nikoli, potekal 31. Pikin festival, ki so ga letos poimenovali Mini Pikin festival. V mestno središče Velenja tako Pika vabi družine, ki si bodo lahko ogledale 15 različnih prizorišč. Častna pokroviteljica letošnjega festivala pa je pesnica Anja Štefan.

Glavni štirje odri, in sicer Zeleni - Titov trg, Rumeni - osrednje otroško igrišče, Rdeči - travnik pri Galeriji Velenje, Moder - ploščad pri Osnovni šoli Gustava Šiliha, bodo obiskovalcem omogočali varno spremljanje gledaliških, lutkovnih, glasbenih ter čarovniških predstav ter drugih dogodkov, ki se bodo zaradi omejenega števila vstopnic čez dan tudi ponovili.

Muzej Velenje pa v okviru festivala pripravlja na Velenjskem gradu pester program, ki bo obiskovalcem med starodavnimi grajskimi zidovi ponudil številna presenečenja in raznolika doživetja.

V okviru glasbenih utrinkov bodo tako kratki nastopi učencev in dijakov Glasbene šole Fran Korun Koželjski in Umetniške gimnazije Velenje ob vsaki polni uri na različnih lokacijah - v grajskem atriju, na grajskem balkonu in še kje drugje.

V bralnem kotičku pri grajski gospe pa so najmlajši obiskovalci vabljeni, da prisluhnejo pravljicam, ki jih bo pripovedovala grajska gospa.

Velenjski grad si bo možno ogledati v družbi grajske gospe z otroki, ki bo obiskovalce na zanimiv način popeljala skozi Velenjski grad in njegovo zgodovino.

Društvo Vitezi Šaleški pa pripravlja srednjeveški tabor, kjer bodo lahko obiskovalci na Velenjskem gradu srečali viteze in njihove dame, ki bodo obiskovalcem predstavili, kakšno je bilo življenje na gradovih nekoč. Preizkusiti se bo mogoče v srednjeveških igrah in plesih ter prisostvovati mečevanju. V nedeljo bodo člani društva program obogatili še s postavitvijo srednjeveškega tabora v grajskem parku.

V soboto in nedeljo je v Velenju Pikin festival. pic.twitter.com/JZdX3LrKAt

— Tamara Miljkovič (@Tami777) September 24, 2020

Kategorije: Slovenija

Miami Heat ni izkoristil "prve zaključne žogice" za finale v NBA

Sob, 26/09/2020 - 08:36
profimedia-0478671793

Košarkarjem Miami Heat zjutraj po slovenskem času v finalu vzhodne konference lige NBA ni uspelo še četrtič premagati Boston Celtics in se uvrstiti v veliki finale. Goran Dragić je bil sicer s 23 točkami spet najboljši strelec Miamija, a je moral tekmo, ki jo je vročica izgubila s 108:121, predčasno končati zaradi šestih osebnih napak.

Najboljši strelec tekme je bil sicer član Bostona Jayson Tatum, ki je dosegel 31 točk in dodal še devet skokov ter šest podaj. Njegov moštveni kolega Jaylen Brown se je ustavil pri 26 točkah.

Za razliko od dosedanjih štirih tekem med ekipama, je tokrat Miamiju kazalo bolje od samega začetka. Vlogo junaka je uvodoma prevzel Duncan Robinson, ki je zadeval kot za šalo, Miami pa je prvo četrtino dobil s 26:18. Robinson je na koncu dosegel 20 točk in bil drugi strelec ekipe za Dragićem. Jimmy Butler je dodal 17 točk ob osmih skokih in osmih podajah.

Drugo četrtino je dobil Boston s 33:32, v tretji četrtini pa je Miami odpovedal in izgubil s 25:41. Boston je dobil tudi zadnjo četrtino z 29:25 za zmago s 121:108.

"Smo ponosna ekipa. Naš načrt je bil, da pridemo na parket in igramo. Da se borimo in damo vse od sebe. Menim, da smo v drugem polčasu igrali zelo dobro, ampak to bomo morali storiti še enkrat in nato še enkrat zaradi položaja, v katerem smo se znašli," je po tekmi dejal trener keltov Brad Stevens.

Ko je šlo Miamiju najslabše, je Dragić skušal prevzeti igro nase in je začel zadevati. Slabih pet minut pred koncem tekme pa so mu sodniki zapiskali osebno napako v napadu, po kateri je moral zapustiti igrišče. Tekmo je končal s 23 točkami, štirimi skoki in štirimi podajami.

Nasploh so sodniki na tekmi ob živce spravljali trenerja obeh moštev ter njune varovance. "Je, kar je. Nič se ne pritožujem. Ne strinjam se, da je bila moja osebna napaka, ampak je, kar je," je po izključitvi na peti tekmi dejal Dragić, ki je moral igro zapustiti, ko je v prodoru podrl po sodnikovem mnenju že v obrambi postavljenega centra tekmecev, Nemca Daniela Theisa.

Po tekmi ni želel dolgo razpredati o porazu.

"Ta tekma je končana. Ne moremo nič spremeniti. Vemo, da smo igrali slabo v drugem polčasu, obrambe ni bilo. Mislim, da so v tretji četrtini dosegli več kot 40 točk, kar je preveč. Bolje moramo opraviti svoje delo v obrambi," je priznal 34-letnik iz Kosez.

Vedno znova pri Miamiju izpostavlja pomen ekipe, zato se ni strinjal z besedami centra Bama Adebaya, ki je odgovornost za poraz prevzel nase. "Ne, ne, ne. To ni njegova krivda. Tega ne bi smel tako povedati. Poraz je na nas vseh kot ekipi. Ni krivda posameznika. Vsi smo igrali slabo, v tretji četrtini nismo opravili svojega dela. Če izgubimo, izgubimo kot ekipa," je bil jasen Dragić.

Erik Spoelstra, trener Miamija, se je po tekmi strinjal, da je bila odločilna obramba. "Boston je v drugem polčasu igral odlično. Priborili in zaslužili so si zmago. Vemo, kako zahtevno je zmagovati v končnici, a za kaj takega smo premalo delali v obrambi in za to plačali kazen. Zasluge za to pa gredo tudi Bostonu, ki je igral, kot se spodobi."

Miami zdaj vodi v zmagah s 3:2, naslednja tekma med ekipama pa bo v ponedeljek ob 1.30 po srednjeevropskem času. 

Miami Heat'i 121-108 yenen Boston Celtics, seride durumu 3-2 yaptı. Serinin 6. maçı 28 Eylül Pazartesi 02.30'da oynanacak. #NBAPlayoffs https://t.co/YsBVOpgFQc

— Club Regista (@ClubRegista) September 26, 2020

Kategorije: Slovenija

Novinarji zaskrbljeni ob zlorabi pravnih sredstev, kar ogroža svobodo izražanja

Sob, 26/09/2020 - 07:33
profimedia-0345238213

Društvo novinerjev Slovenije (DNS) z zaskrbljenostjo spremlja sistematično preganjanje novinarjev portala Necenzurirano Primoža Cirmana, Vesne Vuković in Tomaža Modica zaradi pisanja o poslih Roka Snežiča. Ta se je odločil za kazenski pregon novinarjev z zasebno tožbo zaradi domnevnih kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, ki naj bi jih novinarji zagrešili v člankih.

Kot so v DNS zapisali v sporočilu za javnost, je Snežič skupaj vložil 36 tožb, za 12 domnevno spornih člankov, sodišču pa predlagal sojenje v Mariboru.

"V društvu novinarjev ne želimo tistim, ki so v novinarskih prispevkih prizadeti, odrekati legitimne pravice, da z vsemi zakonitimi sredstvi branijo svoje dobro ime, vendar pa hkrati opozarjamo, da je mogoče pravna sredstva zlorabiti za časovno, finančno in mentalno izčrpavanje novinarjev," so opomnili.

Po oceni društva so še posebej ranljivi manjši mediji in novinarske ekipe, ki nimajo kadrovskega in finančnega zaledja za spopad in obrambo svojih interesov.

V DNS so pred leti izvedli analizo tožb in kazenskih ovadb medijev in takrat ugotovili, da je bilo v letih od 2014 do 2017 začetih 127 postopkov, od tega 76 civilnopravnih v vrednosti 3,2 milijona evrov in 46 kazenskopravnih postopkov. Ker niso uspeli pridobiti podatkov o sodnih epilogih postopkov, je težko reči, koliko od začetih postopkov se je končalo z obsodbo novinarjev in koliko od začetih postopkov je bilo neutemeljenih.

"Sprožanje civilno- in kazenskopravnih postopkov zoper novinarje in medije je lahko upravičeno, lahko pa se zlorablja za zastraševanje ter finančno in administrativno izčrpavanje medijev," so poudarili.

Tožbe, ki so zlorabljene za utišanje in nadlegovanje kritikov, tako da jih prisilijo v izrabo finančnih in časovnih virov za obrambo pred neutemeljenimi tožbami, so po navedbah DNS razširjene po celem svetu.

"Takšne tožbe so namenjene ustrahovanju tistih, ki se ne strinjajo z njihovimi dejanji. Tožbe so učinkovite, saj lahko medij za obrambo pred neutemeljeno tožbo porabi leta in tisoče evrov," so pojasnili.

Da bi se tarče zlorabe sodnih postopkov za utišanje novinarjev in drugih kritikov, ki v javnem interesu opozarjajo na nepravilnosti, izognile preganjanju, se po navedbah DNS pogosto samocenzurirajo, ne odpirajo več določenih tem ali ne poročajo o določenih akterjih in tako je namen zastraševalcev dosežen. "Zloraba pravnih sredstev je grožnja svobodi izražanja, zato sodišče pozivamo, da skrbno prouči vložene tožbe in neutemeljen pregon zavrže," so še zapisali.

Kategorije: Slovenija

Hrvati so tri glasbenike počastili z znamkami

Sob, 26/09/2020 - 06:33
20180729-00875424

Priljubljeni hrvaški glasbeniki Oliver Dragojević, Dino Dvornik in Toma Bebić bodo dobili svoje poštne znamke, je napovedala hrvaška pošta. Kot so sporočili, bodo od naslednjega ponedeljka na voljo priložnostne poštne znamke, na katerih bodo podobe treh pevcev, ki so bile na ovitkih njihovih najbolj znanih gramofonskih plošč.

Na znamkah so reprodukcije naslovnic znane Oliverjeve plošče Galeb i ja iz leta 1975, prvega albuma Dina Dvornika, ki je bil objavljen leta 1989, ter Bebićevega albuma Oya Noya iz leta 1980.

Hrvaška pošta bo natisnila znamke s podobami preminulih hrvaških glasbenikov Dragojevića, Dvornika in Bebića v okviru serije znamk Hrvaška glasba v 100.000 izvodih. Nominalna vrednost znamke je deset kun (1,33 evra), so danes, ob kratkih življenjepisih treh glasbenikov, napovedali na spletni strani hrvaške pošte.

Kategorije: Slovenija

Konec tedna močne padavine, veter in ohladitev

Sob, 26/09/2020 - 01:59
profimedia-0555872896

Zaradi padavin bodo danes še naraščali hudourniški vodotoki in nekatere reke, možna so tudi razlivanja, so sporočili z uprave za zaščito in reševanje. Ponoči se bo vodnatost rek še povečevala, čez dan in v nedeljo pa se bo prehodno zmanjševala. V nedeljo zvečer in v noči na ponedeljek pa bodo reke v večjem delu države ponovno narasle.

Za južni del države je tako Agencija RS za okolje (Arso) razglasila rumeno opozorilo zaradi nevarnosti, ki jih lahko povzročijo padavine. V tem delu države je tako mogoče naraščanje in razlivanje rek in hudournikov. Pri tem na Arsu posebej opozarjajo na naraščanje reke Vipave, ki bo tudi danes predvidoma še poplavljala.

Za jugozahodni del države pa je bilo izdano rumeno opozorilo zaradi vetra, ki lahko maje drevesa in lomi manjše veje.

Ponoči je spet pogosteje deževalo povsod po državi, sprva so se pojavljale tudi nevihte. Čez dan bo dež postopoma ponehal, oblačnost se bo popoldne trgala. Ohladilo se bo.

Meja sneženja se je ponoči spustila do okoli 1500 metrov nad morjem. Prehodno je zapihal severni veter, na Primorskem burja. Veter bo dopoldne ponehal. Jutranje temperature bodo na severozahodu okoli dve, drugod od šest do deset, ob morju okoli 13 stopinj Celzija, najvišje dnevne pa od deset do 14, na Primorskem do 17 stopinj Celzija.

Vremenska napoved za 24.09.2020 ob 18:00
Ponoči se bo dež na zahodu okrepil, nastajale bodo tudi nevihte. Do jutra se bodo padavine razširile nad večji del države. Na Notranjskem in Prim ... https://t.co/2tTPyvvd23 pic.twitter.com/RwkhoLyLuv

— Vreme Slovenija (@vreme_slovenija) September 24, 2020

Kategorije: Slovenija

O zaprtju trgovin ob nedeljah bodo poslanci glasovali v torek

Pet, 25/09/2020 - 22:18
profimedia-0557562761

DZ je opravil tretjo obravnavo predloga novele zakona o trgovini, s katero naj bi po načrtih poslancev Levice trgovine ob nedeljah in praznikih zaprli. S tem soglašajo v večini preostalih poslanskih skupin, manj enotni pa so glede izjem. O teh in o sprejemu novele zakona v celoti bodo poslanci glasovali v torek.

"Namen je jasen - priskrbeti 30.000 ljudem, ki delajo v trgovini, proste nedelje. Ti ljudje so v neznosno prekarnem položaju, slabo so plačani, urniki pa nezavidljivi," je predlog za nedeljsko zaprtje trgovin pojasnil Luka Mesec (Levica).

V Levici sicer želijo doseči zaprtje le velikih trgovin ob dela prostih dneh. "Govorimo o velikih tujih korporacijah, ki imajo milijonske dobičke, delavce pa držijo na minimalnih plačah," je dejala Violeta Tomič (Levica). Njena strankarska kolegica Nataša Sukič je dodala, da bodo manjši trgovci imeli prodajalne lahko odprte, če bodo pripravljeni delati tako, da izkoriščajo sebe in ne delavcev.

Na izkoriščanje delavcev v trgovini je opozoril tudi Marko Bandelli (SAB): "V SAB dajemo prednost pozitivnim vrednotam pred brezglavim potrošništvom, zato bomo soglasno podprli delavke in delavce in jim omogočili zaslužen počitek in čas za družino."

Nedeljsko zaprtje trgovin podpirajo tudi v SDS in SD, medtem ko v LMŠ po besedah Roberta Pavšiča verjetno ne bodo glasovali enotno. "LMŠ je socialno liberalna stranka, zato slišimo obe strani," je dejal.

Poslanci DeSUS glede podpore noveli zakona niso enotni, večina pa jo bo podprla, je povedal Robert Polnar.

"Izkušnje zaprtja v času epidemije kažejo, da so se nakupi razporedili v preostale dneve v tednu," je dejal.

Ali je nedeljsko obratovanje trgovin res nujno, je vprašal Mihael Prevc (NSi) in si kar sam odgovoril: "Ne, nakupe potrebščin, ki jih potrebujemo v nedeljo, je mogoče opraviti na vse druge dni v tednu." Ker ima človek prednost pred kapitalom, so se v njegovi poslanski skupini odločili dati "prednost trgovcem in trgovkam do nedeljskega počitka in preživljanja prostega dne z družinskimi člani".

Po drugi strani je Branislav Rajić (SMC) pozval k spoštovanju svobodne gospodarske pobude. "Če pride do zaprtja trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh, bo to vodilo v večje število presežnih trgovskih delavcev, zniževanja plač, odpuščanj in posledično do upada gospodarskih kazalcev," je opozoril. Predlog novele zakona po njegovih besedah prihaja v neprimernem času in pomeni odmik od vseh razumnih ukrepov, sprejetih v zadnjih mesecih za blažitev posledic koronske krize.

Prav zato, ker ne želijo posegati v z ustavo zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo, novele zakona ne bodo podprli tudi v SNS. "Spodbujati moramo ljudi, da bi delal čim več, ne pa obratno," je dejal poslanec te stranke Jani Ivanuša, ki je prepričan, da rešitev ni v zapiranju trgovin, pač pa v boljšem plačilu nedeljskega dela.

K socialnemu dialogu namesto uzakonjanja nedeljskega zaprtja trgovin poziva trgovce in njihove zaposlene tudi vlada.

"Vlada se zaveda, da predlog odgovarja na razumljive in upravičene pozive zaposlenih v trgovini," je dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc.

Spomnil pa je, da še do konca leta 2022 velja kolektivna pogodba za dejavnost trgovine, po kateri mora biti večina prodajaln vseh 15 praznikov zaprtih, nedeljsko delo pa je omejeno na 12 nedelj v letu.

Ob tem je ugotovil, da se z obravnavano novelo zakona ureja obratovalni čas prodajaln in ne delovnega časa zaposlenih. Vendar je obratovalni čas v domeni trgovca, je opozoril. "V času, ko si s številnimi ukrepi za omilitev in odpravo posledic novega koronavirusa prizadevamo za spodbujanje gospodarske aktivnosti in ohranjanje delovnih mest, je treba ukrepe, ki lahko učinkujejo v nasprotno smer, sprejemati skrbno in z veliko mero odgovornosti," je mnenje vlade predstavil Zajc.

Medtem ko nedeljskemu zaprtju trgovin izrecno nasprotujejo le v SMC in SNS, pa so poslanci manj enotni glede izjem, kdo vse bi lahko ob dela prostih dneh delal v manjših prodajalnah s površino do 200 kvadratnih metrov, za katere so predlagatelji že uvodoma predvideli izjemo.

Glede teh izjem so poslanci pred počitnicami soglašali, da so lahko ob nedeljah odprte tudi tiste prodajalne samostojnih podjetnikov ali pravnih oseb, v katerih delajo sami ob pomoči dijakov, študentov in upokojencev. Zdaj poskušajo v Levici v zakonsko besedilo vrniti določbo, da je delo ob nedeljah dovoljeno le nosilcem trgovinske dejavnosti oz. njihovim zastopnikom. Sicer se bojijo, da bi lahko ustavno sodišče ugotovilo neskladje z ustavo.

Ali jim bo to uspelo, bo znano v torek, ko bo DZ glasoval tudi o dopolnilu SMC, po katerem bi bile lahko vse trgovine ob nedeljah brez omejitev odprte do največ deset nedelj na leto. "To bi bilo tudi v skladu z referendumskim vprašanjem izpred več kot deset let," je dejala Monika Gregorčič (SMC).

Kategorije: Slovenija