Connect

Mercedes-Benz je med roadsterja GT in GT C nedavno postavil AMG GT S.

Da gre za vmesni člen med obema že znanima roadsterjema, govori že motor, ki je tako kot pri prvih dveh štirilitrski z osmimi valji in dvema turbopuhaloma, po vsakim na eni strani motorja. Njegova skupna moč znaša 522 'konj' oziroma 384 kilovatov, kar je ravno nekje med starejšima bratoma, ki zmoreta 350 oziroma 410 kilovatov. In glede na to, da že 'osnovna' izvedba modela GT roadster pri končni hitrosti preseže magično mejo 300 kilometrov na uro, bi bilo nezaslišano, če je tudi izvedba S ne bi. Jo. Merilnik se ustavi pri 308 kilometrih na uro.

Da gre za spoj obeh modelov, se morda še najbolje vidi pod avtomobilom. Novinec je od najmočnejšega v trojici prevzel zadnji diferencial z elektronskim omejevalnikom zdrsa, samodejno nastavljivo podvozje ter športni izpušni sistem in zavore, ne bo pa standardno opremljen s sistemom štirikolesnega krmiljenja in širšimi zadnjimi pnevmatikami, ki ostajajo rezervirane za modela GT C in GT R. A za doplačilo se menda dobi tudi to. Nekaj sprememb bo tudi v notranjosti avtomobila, in sicer bo osnovna izvedba odeta v pravo usnje in mikro vlakna, za doplačilo pa si lahko naročite različne kombinacije zgolj usnjene notranjosti oziroma oblog iz napa usnja.

Mercedes-Benz naročila za novi model že zbira, prvi srečneži pa se bodo z njim zapeljali na začetku julija. Cena? Začne se pri dobrih 140 evrskih tisočakih. Sicer pa GT S roadster ni zadnji v seriji vozil AMG GT, ki jih Mercedes namerava predstaviti do konca proizvodnje tega modela, ki ga je prvič predstavil pred štirimi leti. Ponudba naj bi namreč doživela svoj vrh leta 2020 z modelom GT black series z močjo okrog 630 'konjev'. Torej, če se vam ne mudi, ste potrpežljivi in tudi podjetni, lahko 140 jurjev v dveh letih še malo oplemenite in si konec drugega desetletja tretjega tisočletja privoščite pravo roadstersko zverino z zvezdo na motornem pokrovu.

TEKST Jure Šuljica 

Ob 200. številki vaše najljubše revije smo obudili spomine na vrhunce tehnološkega sladostrastja, ki spremljajo ero slovenskega Playboya od njegove prve številke pa vse do danes.

Brez česa težko živite? Je to mobilni telefon, ki ga nenehno prekladate po rokah in preverjate elektronsko pošto? Je to morda fotoaparat, ki ga vedno odnesete na potovanje? Ali pa morda brez daljinca, s katerim upravljate svoj 60-palčni TV-zaslon? Kakršen že je vaš odgovor, jasno je, da smo v zadnjih 17 letih ali v 200 številkah po Playboyevem štetju postali bogatejši za prav fine tehnološke pogruntavščine. Takšne, ki se jim komaj upremo, in tudi takšne, ko nam tudi navodila v Ikejinem slogu ne bi pomagala pri razumevanju, čemu so namenjene.

V Playboyevi tehno eri, ki na sončni strani Alp traja že skoraj dve dekadi, se nam je pred očmi zvrstila cela plejada različnih trendov. Nekateri so neslavno propadli, še preden s(m)o jih dodobra posvojiti, drugi pa so se v naš vsakdan ukoreninili tako globoko, da si življenja brez njih niti ne predstavljamo več.

Apple iPod

Recite karkoli, a Applu je uspelo. Ne, to ni bil prvi MP3-predvajalnik, tudi poceni ni bil, je bil pa digitalni pionir v mnogih pogledih. Do obisti je spremenil idejo digitalne glasbe. Prinesel je noro preprost vmesnik, izjemen dizajn, v njegov pomnilnik si lahko shranil do tisoč pesmi in jih izbral na dvopalčnem črno-belem zaslonu. Skupaj s programom iTunes je bil nepremagljiv dvojec.

Leta 2001 so luč sveta ugledali še Wikipedia, Microsoftov operacijski sistem Windows XP in Applov prenosnik powerbook G4.

Xbox

Preprosto, tistega leta je Xbox premagal večnega rivala Playstation 3 ravno z možnostjo igranja po spletu. Potem ko je Microsoft osvojil osebne računalnike, se je s to konzolo pretihotapil še v dnevno sobo in ponudil predvajanje DVD-jev, zaslonsko podporo za HDTV in vse internetne in druge povezovalne možnosti. Pravo remek delo!

Leta 2002 sta luč sveta ugledala še Applov iMac G4 in anonimizacijsko omrežje Tor.

Motorola RAZR V3

Ko so mobilniki postali del vsakdana, je Motorola naredila nekaj čisto drugačnega. Izdelala je predmet poželenja, ki je bil slučajno mobilnik. Imel je izjemno preklopno aluminijasto ohišje, morda je bil malenkost zastarel ob predstavitvi, a vseeno privlačen. Celo tako privlačen, da naj bi po nekaterih podatkih prodali celo 130 milijonov primerkov.

Leta 2003 so luč sveta ugledali še Intelov mobilni procesor pentium M, concorde je z zadnjim letom končal ero nadzvočnega potovanja, v Mehiki pa je s tekočega traku zapeljal še zadnji 'originalni' Volkswagnov hrošč.

Firefox

Skoraj ga ni junaka, ki ne bi uporabljal te ognjene lisice za brskanje po svetovnem spletu. Tistega daljnega leta je Firefoxu uspelo nekaj nepojmljivega, saj so v zgolj devetih mesecih od njegove predstavitve so našteli 60 milijonov prenosov. Takratnemu kralju spletnih brskalnikov, Microsoftovemu Internet Explorerju, so se resno začele tresti hlače.

Leta 2004 so luč sveta ugledali še Gmail, ki je začel testno delovati, in Facebook, ki je bil na začetku dostopen le študentom na Harvardu.

Youtube

Da so platformo za deljenje videovsebin ustanovili trije bivši uslužbenci podjetja PayPal, ni pomembno. Da so ga čez leto dni prodali Googlu za 1,6 milijarde dolarjev, tudi ne. Pomembno je, da je Youtube spremenil naše dojemanje videa.

Leta 2005 so luč sveta ugledali še mobilnik sony ericsson W800i, Sonyjeva igralna konzola PSP in Applov video ipod.

Nintendo wii

Še ena konzola, ki se je oddaljila od prepričanja, da videoigre otroke spreminjajo v lene zombije. Wii je temu naredil konec, saj je revolucionarno združil ultimativno igričarsko izkušnjo in gibanje. Tenis, košarka, golf in še drugi športi so prinesli luč v mračno najstniško sobo.

Leta 2006 so luč sveta ugledali še družbeno omrežje Twitter in Sonyjev e-bralnik PRS500.

Apple iPhone

Kaj je naredilo iPhone tako posebnega, da je obnorel svet? Veliko naprav je bilo tehnološko korak ali dva pred njim, a nihče ni ponujal najpomembnejšega – izjemne uporabniške izkušnje. Premikanje po izbirnikih? Gladko kot po maslu. Nalaganje aplikacij? Preprosto. To je pravi recept za uspeh.

Leta 2007 so luč sveta ugledali še Amazonov bralnik kindle in mobilni operacijski sistem Android.

Veliki hadronski trkalnik

Po 14 letih truda, da bi dokončali veliki hadronski trkalnik, se je prava pot šele začela. Tim fizikov in inženirjev je umeril 1200 35-tonskih magnetov in iskanje Higgsovega bozona se je šele dobro začelo. K sreči še niso ustvarili črne luknje – ali pa so jo in tega niti še opazili nismo. No, mogoče po letošnjih volitvah ...

Leta 2008 je luč sveta ugledal Bitcoin.

Canon EOS 5D mark II

Canonov fotoaparat je pomenil prelomnici v življenju vsakega fotografa, ki mu je omogočil, da se z njim pomočjo prelevi v snemalca visokokakovostnih videov. Trideset sličic na sekundo na takrat gigantskem 21-megatočkovnem senzorju. Tudi film Maščevalci iz leta 2012 je posnet z njim. Še vedno dober fotoaparat.

Leta 2009 so luč sveta ugledali še Amazonov bralnik kindle 2 in Applov iphone 3GS.

Burj Khalifa

Da ne bo kdo dejal, da nismo omenili nobenega gradbenega dosežka. Na tem mestu pojemo slavospev 828 metrov visoki stavbi na svetu, dubajski Burj Khalifi. Pravi gradbeniško-tehnološki čudež, ki je premaknil mejo med najvišjimi zgradbami sveta še malce višje.

Leta 2010 so luč sveta ugledali še tehnologija 3DTV in Applov prenosnik macbook air.

Apple iPad 2

Druga iteracija Applove tablice je bila tanjša, lažja in zmogljivejša od predhodne ter je tega leta brez težav prevzela tablični prestol. Z najboljšo uporabniško izkušnjo in izjemnimi aplikacijami ostaja Apple s svojo družino ipad vodilni ponudnik tablic.

Leta 2011so luč sveta ugledali še Applov iphone 4S, igričarska konzola nintendo 3DS in asus transformer, hibrid med prenosnikom in tablico.

Nexus 4

Tega leta se je podjetju LG padla sekira v med. Dobili so pravice za izdelovanje Googlovega telefona nexus. Navkljub pomanjkanju podpore LTE je štirijedrni telefon ponujal bliskovito odzivnost in operacijski sistem Android brez nepotrebne navlake ter je pokazal, kaj zmore čistokrvni androidnik.

Leta 2012 sta luč sveta ugledala še Lenovov thinkpad X1 carbon in operacijski sistem Windows 8.

Oculusov rift

Napravica, ki nam je navadnim smrtnikom približala navidezno resničnost, nas potopila v tretjo dimenzijo in postavila v središče dogajanja. Oculusov rift je bila prva VR-naprava, ki je ponudila izboljšano sledenje premikanja in širši vidni kot. Zdi se kot nalašč za izkušnjo z žgečkljivimi vsebinami.

Leta 2013 je luč sveta ugledala izpopolnjena atomska ura.

3D-tiskalniki

Trend, ki je navdušil dobesedno vse, saj je končno postal dostopen širšim množicam. Srednješolci in študentje so začeli tiskati fizikalne pripomočke in znanstveniki so natisnili prve človeške organe. Za vse, ki smo bili vajeni zgolj tiskanja na papir, je bil to velik korak naprej.

Leta 2014 sta luč sveta ugledala še električni BMW i3 in prvo indijsko vesoljsko plovilo Mangalyaan.

Microsoft hololens

V letu 2013 omenjeni Oculusov rift ustvarja navidezne svetove – nadenete si ga in že plavate z delfini. Hololens pa ponuja nekaj drugega – nadgrajeno resničnost, kjer se generirane podobe vključijo v obstoječi svet okoli nas. Uporabnost je neomejena in odvisna zgolj od domišljije.

Leta 2015 so luč sveta ugledali še Samsungov gear VR, Amazonov aktivni zvočnik echo in Applov watch sport.

Pokemon go

Ne, ne moremo mimo pokemonov – fenomena, ki je tega leta zasvojil mlado in staro. Aktiviral je vse zaspane uporabnike družbenih omrežij, ki so s pametnim mobilnikom pred nosom iskali like iz Nintendove igre. Kar 21 milijonov ljudi po vsem svetu je vsaj enkrat zakorakalo v navidezni lov. In ja, pokemonomanija še vedno traja.

Leta 2016 je luč sveta ugledal tudi 3D-tiskalnik, ki je eksperimentalno natisnil človeško kožo.

Tesla model 3

Avtomobil, ki bi lahko spremenil dojemanje električnih vozil. Tesla model 3 omogoča več kot 350 prevoženih kilometrov z enim polnjenjem. Ali bo trend avtomobilov, ki dajejo upanje v e-prihodnost uspešen, bo pokazal čas.

Leta 2017 sta luč sveta ugledala še Applov iphone X in dron DJI spark.

Pustimo se presenetiti

Letošnje leto se je šele dodobra začelo. Govoriti o tem, kaj ga bo zaznamovalo, je še preuranjeno. Morda pa bo z bitcoini obogatelo toliko Slovencev, da bodo spomeniki z znakom bitcoin, kot je tale v Kranju, postavljen letošnjega marca, zrastli po vseh slovenskih krožiščih! Da bo podoba bitcoina, digitalne valute, slavila celoten tehnološki okvir zanjo, blockchain oz. veriženje blokov, pa vse mlade slovenske kriptomilijonarje, tudi tiste, živeče na Malti in še kakšnem davčnooaznem otočku.

V letu 2018 se bodo nemara zverižili še slovenski politiki in pričarali časovno najdaljši in morda celo ne svetovno najdražji drugi tir ...

TEKST Petja Škorjanc