Drugi svet

Syndicate content
Slovenski blogarski časopis
Updated: 15 min 29 sek od tega

Od česa je odvisna višina naše pokojnine

Ned, 23/09/2018 - 08:07

Kakšne so bile naše plače pred desetimi ali dvajsetimi leti še nekako vemo, kolikšne pa trideset, štirideset ali celo več let nazaj, pa nam je praviloma že ušlo iz spomina. Pravzaprav to redko koga zanima – razen, ko v pripravah za odhod v pokoj, dobi od Zavoda za pokojninsko zavarovanje pregled plač za celotno delovno dobo. Takrat obudimo spomine in prejemniki so pogosto presenečeni nad nekdanjo višino plač. V zavesti imamo praviloma precej nižje prejemke, a preračuni na današnjo raven pokažejo, da so bile v kakem obdobju celo višji kot danes. Poglejmo torej, kako se potrebe izračuna pokojnine, plače celotne delovne dobe preračunavajo na današnjo, “primerljivo” raven.

Večina namreč meni, da se preko indeksov rasti ugotavlja kakšna je bila realna višina plače v posameznem letu. A v teh izračunih se dejansko ne računa realna, primerljiva plača posameznega leta glede na današnjo, temveč kakšno plačo smo imeli v posameznem letu glede na takratno povprečno slovensko plačo. Če smo leta 1970 prejemali na primer 80 % povprečne slovenske plače (takrat je ta znašala 1.376 dinarjev), potem se nam bo v obračun pokojninske osnove upoštevalo, da smo takrat zaslužili primerljivih 850 evrov (80 % od lanske povprečne plače 1.062 evra).

Ni pomembno, kakšna je bila realna višina takratne plače, koliko dobrin smo si lahko zanjo kupili – upošteva se samo razmerje naše plače do povprečja in to določa višino plače, ki se uporabi za izračunu pokojninske osnove …več (piše: Bine Kordež)

The post Od česa je odvisna višina naše pokojnine appeared first on Drugi svet.

Kategorije: Slovenija

V Evropi že vsaka druga kartična transakcija brezstična

Sob, 22/09/2018 - 10:22

Pred leti so bile brezstične bančne kartice, s katerimi lahko samo z dotikom POS terminala poravnate nakup v trgovini, sprejete s kančkom skepse. Mnogi so namreč v takšnih karticah videli nevarnost za zlorabe. Danes je tovrstno plačevanje postalo praktično nepogrešljivo. Tudi statistika temu pritrjuje.

Brezstično plačevanje v Evropi postaja prevladujoče, trdijo v podjetju Mastercard. Po njihovih podatkih je že skoraj vsaka druga kartična transakcija izvedena brezstično, ta tehnologija pa je v porastu in bo kmalu bolj priljubljena od klasičnega vtikanja kartic v terminale POS.

Od začetka leta je po podatkih najnovejše Mastercardove raziskave brezstično plačevanje v Evropi zraslo za 97 odstotkov. Skoraj toliko, za 89 odstotkov se je uporaba tega načina povečala v Sloveniji. Seveda v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. To pa pomeni, da je že 54 odstotkov vseh kartičnih plačil v Sloveniji je brezstičnih …podrobneje na Tehnozvezdje

The post V Evropi že vsaka druga kartična transakcija brezstična appeared first on Drugi svet.

Kategorije: Slovenija

ZDA uvedle sankcije proti Kitajcem zaradi njihovega nakupa ruskega orožja

Sob, 22/09/2018 - 08:39

Ker so Kitajci od Rusov kupili letala Su 35 in protiletalske sisteme S 400 in s tem kršili ameriške sankcije proti Rusiji, ki so bile uvedene leta 2014, so ZDA proti Oddelku kitajske vojske za ravzoj opreme in njegovemu vodji, uvedle sankcije. Kitajci so se na to ostro odzvali.

‘Odločno zahtevamo od ZDA, da popravijo to napako in prekinejo sankcije. Drugače bodo ZDA morale nositi posledice,’ je zagrozil predstavnik za stike z javnostmi pri kitajskem zunanjem ministrstvu, Geng Shuang.

V letu 2017 je Kitajska od Rusije kupila za 15 milijard $ orožja. Za ZDA je Rusija drugi največji izvoznik orožja na svetu …več piše Sašo Ornik – Jin

The post ZDA uvedle sankcije proti Kitajcem zaradi njihovega nakupa ruskega orožja appeared first on Drugi svet.

Kategorije: Slovenija

Bitcoin, Ethereum, Ripple: Trenutna analiza gibanja cen

Pet, 21/09/2018 - 10:22

Kriptovalute so v zadnjih mesecih doživele izrazit padec, glede na cene, ki so jih dosegale še decembra lani. Bitcoin je tako od takrat na vrednosti enega bitcoina izgubil že več kot 10 tisoč dolarjev (trenutno se giblje okoli 6500 dolarjev), Ethereum je izgubil okoli tisoč dolarjev (trenutno se giblje okoli 250 dolarjev),…

Vsekakor situacija, ki kliče po analizi. To so opravili na Kriptovalute.si. Morda vam bo pomagala pri prihodnjih odločitvah pri investicijah v kriptovalute.

The post Bitcoin, Ethereum, Ripple: Trenutna analiza gibanja cen appeared first on Drugi svet.

Kategorije: Slovenija

Gospod Štefanec – pospravite kovčke, prišla je Šarčeva vlada

Pet, 21/09/2018 - 07:07

Do dela predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Borisa Štefanca so mnogi zelo kritični. Očitajo mu, da je KPK v času odkar jo je prevzel on popolnoma zvodenela. Takšnega mnenja pa ni nekdanji poslanec dr. Vinko Gorenak, ki se je na to temo razpisal v tokratnem blogerskem zapisu.

Do delovanja Komisije za preprečevanje korupcije – KPK, sem bil tudi kot poslanec Državnega zbora, večinoma kritičen. To še posebej velja za obdobje, ko je KPK vodil Goran Klemenčič, ki je KPK dobesedno izkoriščal za dnevne politične obračune z opozicijo, ki so svoj višek dosegli z znamenitim in sodno padlim poročilom, o premoženjskem stanju vodij političnih strank, zastopanih v takratni sestavi DZ leta 2013, posledica česar je bil tudi padec druge Janševe vlade.

Še posebej kritičen sem bil tudi do imenovanja sedanjega predsednika KPK Borisa Štefaneca, ki je bil praktično do imenovanja na ta položaj, član Jankovičeve PS. Ocenil sem, da bo nadaljeval pristransko politično obarvano delo Gorana Klemenčiča. Toda njegovo delo me je s časom prepričalo v nekaj nasprotnega. Štefanec ni izkoriščal KPK za politične obračune, ampak je več ali manj »sekal« po levih in desnih, dokaj enakopravno, kar sem mu v svojih nastopih v DZ, še v vlogi poslanca, tudi jasno povedal, seveda v smislu pohvale njegovemu delu in ga hkrati opozarjal, da ga bo leva politična oblast, tako ali drugače utišala… več na blogu

The post Gospod Štefanec – pospravite kovčke, prišla je Šarčeva vlada appeared first on Drugi svet.

Kategorije: Slovenija

Ločitev Sportkluba od operaterja je pravilen ukrep

Čet, 20/09/2018 - 13:06

Agencija za varstvo konkurence je skupini United naložila, da mora prodati športne programe Sportklub. Zadeva ni povezana z namero United Group, da prevzame še Pro Plus (po domače Pop TV), ampak se nanaša na Unitedov že skoraj šest let star nakup teh programov od romunskega podjetja IKO Poland. A vseeno mislim, da ima regulator prav, ko pravi, da gre za prepovedano koncentracijo. Združitev Sportkluba in Popa ter Kanala A pod eno streho pa bi bila šele grožnja zdravi konkurenci.

Pustimo ob strani ugibanja, zakaj je AVK za izdajo odločbe rabil pet let, rekel bom samo, da taka počasnosti ni ničemur podobna. In na žalost simptomatična za tega konkretnega regulatorja. Toda odločitev pozdravljam, ker Sportklub dejansko izkrivlja konkurenco. Poleg tega pa iz Beograda vodena mreža televizijskih programov, kolikor se hvali s ponujanjem vsebin v »lokalnem jeziku«, slovenščine pri svojih napisih (komentatorji so druga tema) ne zna ali ne upošteva… nadaljevanje na Tehnozvezdje

The post Ločitev Sportkluba od operaterja je pravilen ukrep appeared first on Drugi svet.

Kategorije: Slovenija

Ukrepi za omejitev prekarnosti

Čet, 20/09/2018 - 07:07

Prekarnost lahko razumemo kot družbeno tendenco posploševanja socialne negotovosti, ki izvira iz sodobnega ekonomskega in zaposlovalnega sistema družbe. Slednji je utemeljen v idejah ekonomistov, ki so razvijali neoliberalni ekonomski model. Pri tem so predpostavljali, da rast in razvoj temeljita na tekmovanju na trgu. Tako so razvili zahtevo, da se vsi vidiki življenja podredijo tržnim načelom. Na področju dela je to pomenilo, da so pričeli tveganja in negotovosti prenašati na zaposlene in njihove družine. Prekarizacijo- spremlja še sklicevanje delodajalcev in politikov na strahove o sposobnosti tekmovanja in konkuriranja v globaliziranem svetu, privatizacija storitev, produkcija v zadnjem možnem momentu in fleksibilno upravljanje s človeškimi viri, v svoji definiciji pravi Wikipedia.

Pod prekarno delo se naprimer štejejo samostojno podjetništvo (ki v podjetju opravljajo delo, kot s.p.) in civilni tipi pogodb, kot so avtorska in podjemna pogodba. Prekarnost sicer nastopa v več oblikah. Gre za delovne aktivnosti, ki se večinoma ne opravljajo v okviru delovnega razmerja, ki torej ne temeljijo na pogodbi o zaposlitvi.

Dr. Jože P. Damijan v tokratnem zapisu predstavlja ukrepe za omejitev prekarnosti.

The post Ukrepi za omejitev prekarnosti appeared first on Drugi svet.

Kategorije: Slovenija

ZNP zahteva razrešitev Ilinke Todorovski: sodelavka tajne policije ne more biti varuhinja pravic gledalcev

Sre, 19/09/2018 - 20:13

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) se je odzvalo na še vedno aktualno razpravo, ki se je vnela po oddaji Intervju, v kateri je novinar TV Slovenija dr. Jože Možina gostil zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana. Prah pa že od samega začetka oddaje dvigujejo tudi Pričevalci.

ZNP je zmotilo, da se je varuhinja pravic gledalcev Ilinka Todorovski postavila na stran tistih, ki se jim zdi predstavitev zgodovine v oddajah Intervju in Pričevalci, nesprejemljiva. Zaradi tega zahtevajo njen odstop. Celotno pismo ZNP najdete TUKAJ.

The post ZNP zahteva razrešitev Ilinke Todorovski: sodelavka tajne policije ne more biti varuhinja pravic gledalcev appeared first on Drugi svet.

Kategorije: Slovenija

Pričakovan padec Bitcoina (video)

Sre, 19/09/2018 - 10:56

Bitcoin od začetka letošnjega leta, potem ko je v zaključku lanskega doživel velik razcvet, doživlja malo manj rožnate čase. Če je namreč še sredi decembra bil na vrednosti 19 tisoč dolarjev za en bitcoin, je trenutno zgolj še pri 6 tisoč dolarjih za en bitcoin.

Mnogi so to napovedovali vseskozi. Spodaj si poglejte video, ki obrazloži padec bitcoina:

 

The post Pričakovan padec Bitcoina (video) appeared first on Drugi svet.

Kategorije: Slovenija

Prekletstvo nizkih plač

Sre, 19/09/2018 - 08:04

Debata o višini najnižjih plač redno razvnema medijski prostor, kakor tudi še bolj številne šank-lože. Na to temo je v intervjuju za revijo Manager spregovoril Jože P. Damijan in razložil nekatere fenomene v povezavi s to temo.

Glede na povprečno plačo je pri nas minimalna plača namreč res zelo visoka. Problem po njegovem je, da je povprečna plača nizka. Ta pa je nizka zaradi nizke dodane vrednosti in nizke tehnološke intenzivnosti naših izdelkov.

JPD med drugim še opozarja, da če utemeljiš gospodarstvo na nizkih plačah, boš po definiciji imel tudi nizko dodano vrednost.

 

The post Prekletstvo nizkih plač appeared first on Drugi svet.

Kategorije: Slovenija

Izraelska letala sestreljeno rusko letalo uporabila za ščit

Sre, 19/09/2018 - 07:07

Na dan, ko sta ruski in turški predsednik sklenila sporazum o uvedbi demilitariziranega območja v sirski pokrajini Idlib do 15. oktobra, so izraelske zračne sile izvedle napad na cilje v pokrajini Latakija. Ne prvi in ne zadnji napad. V napadu so sodelovali tudi Francozi, ki so izstrelili rakete s frigate Auvergne .

Štiri izraelska letala F 16 so zvečer okoli desete ure po lokalnem času  začela z napadom iz smeri Sredozemskega morja. V tistem času se je 35 kilometrov od obale nahajalo rusko letalo za elektronsko bojevanje Il 20.  Izraelci so Rusom le minuto pred napadom sporočili, kaj se pripravlja, zaradi česar ni bilo dovolj časa za varni umik. Še več, kot trdi rusko obrambno ministrstvo, so izraelska letala rusko letalo uporabila kot kritje, saj je to radarsko bolj opazno. Sirska protzračna obramba  je zaradi tega z raketo S 200 po pomoti sestrelila Il 20 s 15 člani posadke …več piše Sašo Ornik – Jin

The post Izraelska letala sestreljeno rusko letalo uporabila za ščit appeared first on Drugi svet.

Kategorije: Slovenija

Najboljših 5 osvajalnih stavkov

Tor, 18/09/2018 - 22:18

Kako naj samec začne verbalno komunikacijo z izbrano samico? V pomoč so lahko osvajalne fraze, ki jih v angleško govorečem svetu imenujejo tudi pick-up lines. Torej, stavki za “nekoga vzeti s sabo”.

Na blogu 69 so napisali nekaj nasvetov na to temo. Osvajalne fraze so lahko po njihovem zabavne, vendar niso garancija, da se z njihovo uporabo lahko zgodi “tisto”.

The post Najboljših 5 osvajalnih stavkov appeared first on Drugi svet.

Kategorije: Slovenija

Zakaj je pismo Šarčevih poslancev groteskno

Tor, 18/09/2018 - 07:07

Poslanska skupina Liste Marjana Šarca se je z javnim pismom postavila v bran novemu ksenofobnemu državnemu sekretarju v kabinetu svojega strankarskega šefa in predsednika vlade.

S tem so ponovili njegovo gesto in zaigrali na karto odpuščanja, nekoga v slogu »Obsojam, vendar naj se Damirju Črnčecu oprosti«. Ne samo, da načelna obsodba nestrpnosti in netenja sovraštva, čemur so menda vedno bili in tudi v prihodnje bodo zavezani, s tem ni dobila konkretne opredelitve, zapletla se je v sumljiv klišejski alibi, da je treba človeku ponuditi še drugo priložnost:

»Vsak od nas si zasluži drugo priložnost. Bolj pomembno se nam zdi, da si ljudje znamo/znajo nastaviti ogledalo, priznati napako in v svojih prihodnjih dejanjih iz dneva v dan dokazovati, da mislimo/mislijo resno.«

…v nadaljevanju piše dr. Boris vezjak

The post Zakaj je pismo Šarčevih poslancev groteskno appeared first on Drugi svet.

Kategorije: Slovenija

Slap Savica je ena najbolj obiskanih znamenitosti v Sloveniji

Pon, 17/09/2018 - 17:17

Slap Savica velja za enega najlepših slapov, hkrati pa je tudi na tretjem mestu najbolj obiskanih znamenitosti pri nas. Slap Savica se nahaja na območju severozahodne Slovenije, na območju Triglavskega narodnega parka, v neposrednji bližini Bohinja.

Članek je povzet s spletne strani Schengenfest.si.

Potok Savica ima sicer več krakov, Veliko Savico, na kateri je tudi sam slap in Malo Savico, ki se v bližini Koče pri Savici zlijeta v eno in pot nadaljujeta proti Bohinjskemu jezeru. Slap Savica je izvir reke Save Bohinjke (samo do izliva v Bohinjsko jezero se imenuje Savica) v skalni steni Komarče. Nahaja se na 836 metrih nadmorske višine. Voda naj bi se izlivala iz sedmerih Triglavskih jezer, ki se nahajajo nad Bohinjem pod najvišjo goro na slovenskih tleh Triglavom, in sicer najnižnje ležečega jezera Črna. Natančeneje podzemne povezave pa še niso znane.

Slap Savica je poseben tudi v svetovem merilu, saj se vodni tok razdeli na dva dela že v samem podzemlju, v jamskem rovu. Na površje tako pride v dveh pramenih. Nižji pramen na desni strani je visok 25 metrov, višji pramen na levi strani pa 78 metrov. Dva pramena slapa tvorita njegovo značilno obliko črke A. Zanimivo je tudi to, da lahko postane slap visok tudi do 600 metrov, saj se v primeru velike količine dežja zgodi, da kraška okolica jezera ne more požirati vse vode. Ob zelo nizki vodi pa se lahko zgodi, da zgornji pramen vsahne. Zato je slap najlepši ob obilnem deževju ali pa v pomladnem času, ko se topi sneg.

V pisnih virih je slap Savica omenjen že v časih Janeza Vajkarda Valvasorja, ki pripovedujejo o tem, da so ljudje že v tistih časih hodili k slapu. Pesnik France Prešeren naj bi prav pod slapom Savica dobil idejo za največjo slovensko epsko pesnitev Krst pri Savici (1835). Vincenc Dorfmeister pa je l. 1806 upodobil slap Savica na začetnih straneh izdaje Pesmi za pokušino Valentina Vodnika iz leta 1806. Že leta 1807 pa je slap obiskal avstrijski nadvojvoda Janez Habsburški, vnuk cesarice Marije Terezije. Ob tem dogodku je dal Žiga Zois postaviti marmorni spomenik z napisom v latinščini, ki govori o tem, da je najvojvoda Janez pri Savici raziskoval nastanek alpskega apnenca. Marmorni spomenik še danes stoji na razgledni točki v lesenem paviljonu ob slapu.

Do razgledne točke pri slapu Savica lahko dostopamo peš ali s kolesom, vendar se v tem primeru priporoča uporaba gorskih koles. Pot lahko začnemu že spodaj v Bohinju, pri hotelu Zlatorog, v bližini Bohinjskega jezera, od tu nas do slapu vodijo smerokazi. Hoja traja približno eno uro. Lahko pa se tudi z avtom ali avtobusom, ki sicer vozi samo v poletnih mesecih, zapeljemo do Koče pri Savici, kjer nas smerokaz vodi do slapu, najprej čez kamniti most čez Malo Savico, do brunarice, kjer se plača vstopnina oz. prispevek za vzdrževanje poti, potem pa nadaljujemo pot po kamnitih stopnicah do razgledne točke oz. lesenega paviljona pri slapu. Na poti imamo 553 stopnic, ampak pot ni prestrma. Hoja pa traja približno 20 minut.

Vstopnina oz. prispevek za vzdrževanje poti znaša za odrasle 3 evre, za skupine odraslih 2, 70 evra. Za otroke, stare od 7. do 14. leta znaša 1, 50 evra, za skupine otrok 1, 30 evra. Za dijake, študente in upokojence nad 65 let znaša 2, 50 evra, za skupine dijakov, študentov in upokojencev nad 65 let pa 2, 20 evra.* Vstop je prost za imetnike kartice mobilnosti Bohinja. Pozimi je turistična pot zaprta.

Koča pri Savici pa je izhodišče tudi za več planinskih poti. Od tu se lahko odpravimo na Komno, skozi Pekel, je približno tri ure hoje do Doma na Komni. Druga planinska pot pa vodi do Doline sedmerih jezer. Pri Koči prečkamo most čez Savico in sledimo oznakam za Komarčo. Pridemo do Črnega jezera in nadaljujemo pot do Koče pri Dvojnem jezeru, kar traja 4 do 5 ur.

V bližini slapu Savica pa si lahko ogledamo tudi nekaj drugih znamenitosti. Lahko se zapeljemo z ladjico ali kanujem po Bohinjskem jezeru. Odpravimo se lahko na Pokljuko ali Vogel, kjer lahko v zimskem času smučamo, sankamo ali pa se preizkusimo v teku na smučeh, poleti pa se lahko na izlet odpravimo s kolesi v Bike park Vogel. Sprostimo se lahko v vodnem parku Bohinj. Raven adrenalina pa lahko dvignemo v adrenalinskem parku Bohinj ali pa na raftingu na Zgornjem delu Save. Vmes pa lahko poskusimo katero od bohinjskih kulnaričnih posebnosti kot sta bohinjski sir in skuta.

*- cene se lahko spremenijo

Foto: Romana Majhen

The post Slap Savica je ena najbolj obiskanih znamenitosti v Sloveniji appeared first on Drugi svet.

Kategorije: Slovenija

Domovi za starejše v Sloveniji – ugotovitve: padci in zdrsi, razjede zaradi pritiska, bolnišnične okužbe,…

Pon, 17/09/2018 - 13:23

Domovi za starejše skrbijo za ene izmed najbolj ranljivih članov naše družbe. A čeprav jim je zaupana tako pomembna naloga, javnost o oskrbi v domovih ne ve veliko. O njej sodimo zgolj na podlagi posameznih zgodb o neprimernem ravnanju s stanovalci v domovih, ki vsake toliko pricurljajo v medije.

Na Pod črto so se zato odločili preveriti, kako kakovostno nego in oskrbo domovi za starejše v državi nudijo svojim stanovalcem. Ugotovitve raziskave najdete TUKAJ

The post Domovi za starejše v Sloveniji – ugotovitve: padci in zdrsi, razjede zaradi pritiska, bolnišnične okužbe,… appeared first on Drugi svet.

Kategorije: Slovenija

Kdo so dobitniki Ig Nobelove nagrade 2018 za nenavadne znanstvene dosežke

Pon, 17/09/2018 - 10:22

Pred dnevi je potekala že 28. podelitev Ig Nobelovih nagrad, ki so parodija pravih Nobelovih nagrad.

Podeljujejo jih za nenavadne ali na prvi pogled trivialne dosežke na področju znanstvenega raziskovanja, ki nas najprej nasmejijo, nato pa nam dajo misliti.

 

Letošnji nagrajenci so:
  • Za področje medicine: Marc Mitchell in David Wartinger za uporabo voženj z vlakcem smrti z namenom pospešitve izločanja ledvičnih kamnov.
  • Za področje antropologije: Tomas Persson, Gabriela-Alina Sauciuc in Elainie Madsen za zbrane ugotovitve, da v živalskem vrtu šimpanzi posnemajo ljudi približno tako pogosto in tako dobro, kot ljudje posnemajo šimpanze.
  • Za področje biologije: Paul Becher, Sebastien Lebreton, Erika Wallin, Erik Hedenstrom, Felipe Borrero-Echeverry, Marie Bengtsson, Volker Jorger in Peter Witzgall za ugotovitev, da lahko poznavalci vin na podlagi vonja ugotovijo prisotnost že ene same vinske mušice v kozarcu vina.
  • Za področje kemije: Paula Romão, Adília Alarcão in César Viana za meritve učinkovitosti uporabe človeške sline kot čistilnega sredstva za umazane površine.
  • Za področje medicinskega izobraževanja: Akira Horiuchi, za medicinsko poročilo “Kolonoskopija v sedečem položaju: Nauki, pridobljeni iz izvedbe kolonoskopije na sebi”.
  • Za področje literature: Thea Blackler, Rafael Gomez, Vesna Popovic in M. Helen Thompson za študijo, ki je pokazala, da večina ljudi, ki uporablja zapletene produkte, ne prebere navodil za uporabo teh produktov.
  • Za področje prehrane: James Cole za izračun, da bi s kanibalistično dieto (uživanjem človeškega mesa) zaužili bistveno manj kalorij kot z uživanjem mesa drugih živali.
  • Nagrada za mir: Francisco Alonso, Cristina Esteban, Andrea Serge, Maria-Luisa Ballestar, Jaime Sanmartín, Constanza Calatayud in Beatriz Alamar za meritve pogostosti, motivacije in učinkov kričanja ter preklinjanja med vožnjo.
  • Nagrada za področje reproduktivne medicine: John Barry, Bruce Blank in Michel Boileau za uporabo poštnih znamk pri testiranju ustreznosti delovanja moškega spolnega organa.
  • Nagrada za področje ekonomije: Lindie Hanyu Liang, Douglas Brown, Huiwen Lian, Samuel Hanig, D. Lance Ferris in Lisa Keeping za študijo, v kateri so preverjali učinkovitost uporabe vudu lutk za maščevanje nadrejenim.

Podrobnosti o njihovih prispevkih k znanosti si preberite na znanstvenem blogu Kvarkadabra

 

The post Kdo so dobitniki Ig Nobelove nagrade 2018 za nenavadne znanstvene dosežke appeared first on Drugi svet.

Kategorije: Slovenija

Kdo v resnici ustvarja dodano vrednost

Pon, 17/09/2018 - 08:29

Zloglasni predlog Levice o ukinitvi cedularne obdavčitve dohodkov od kapitala je pri nas ponovno odprl stoletja dolgo debato o tem, kdo ustvarja dodano vrednost – delo ali kapital. (Tukaj predpostavljam zadovoljivo splošno izobraženost bralcev tega bloga in poznavanje stališč ekonomskih klasikov (Smitha, Ricarda, Milla) in kasneje Marxa glede teorije delovne vrednosti ter poznavanje kasnejše vulgarizacije tega vprašanja z “marginalistično revolucijo”, ki je zameglila to vprašanje s stališčem o skladnosti višine dohodkov kapitala in dela z njunima (sicer nemerljivima) mejnima prispevkoma k skupni vrednosti. In seveda poznavanja tega, da so oboji pozabljali na pomen “družbene nadstavbe” kot ključnega faktorja proizvodnje).

Podjetniki in delodajalci so šli na barikade in dvom v velepomen njihovega herojskega prispevka k ustvarjenemu proizvodu te države označili kot sovražni govor. Kar samo govori o tem, da ne razumejo procesa ustvarjanja dodane vrednosti na ravni družbe, Tako kot tega ne razumejo akterji na Gospodarski zbornici, ki so se domislili – iz vsebinskega vidika – intelektualno primitivne grafike z vlakom … nadaljevanju na blogu Jožeta P. Damijana

The post Kdo v resnici ustvarja dodano vrednost appeared first on Drugi svet.

Kategorije: Slovenija